Alkalna dieta

19. dec. 2013

Če ste tudi vi med tistimi, ki so nenehno utrujeni in prehlajeni, imajo pogoste glavobole in bolečine v sklepih in mišicah, krče, gastritis ali pa so zgolj nenehno napihnjeni, je čas, da poskusite z dieto, ki je obnorela svet.

Zakisanost telesa vodi v številne zdravstvene težave

Človeško telo si prizadeva v krvi vzdrževati konstantno visoko raven kisika. Naša kri je torej v ravnovesju, ko je razmerje pH okoli 7,365. Ko je naš pH previsok ali prenizek, se počutje poslabša.

  • Pojavi se utrujenost,
  • poslabša se prebava,
  • kilogrami se kopičijo,
  • vse to pa pogosto spremljajo tudi nepojasnjene bolečine.

Raziskave iz začetka 20. stoletja potrjujejo, da pomanjkanje kisika v krvi vodi do različnih bolezni srca, sladkorne bolezni, artritisa, raka, itd. Vse več ljudi ima telo preveč zakisano, saj je večina živil, ki jih zaužijemo, kislih. To pa pomeni, da je absorpcija kisika manjša, takrat pa se pojavijo različne zdravstvene težave.

Kaj je alkalna dieta?

Alkalna dieta temelji na živilih, ki ne zakisajo organizma, in v telesu ohranjajo pH vrednost med 7,35 in 7,45. To so živila, ki zvišujejo količino kisika, ki ga lahko sprejme vaša kri. Na ta način izgubljamo odvečne kilograme, poleg tega pa skrbimo tudi za naše splošno zdravje, saj se pH uspešno bori proti bakterijam in strupom, ki vdirajo v naše telo, šele takrat, ko je uravnovešen. Zagovorniki takšnega načina prehranjevanja trdijo, da alkalna dieta pomaga tudi pri zdravljenju različnih bolezni ter razstrupljanju jeter in ledvic.

Sadje in zelenjava sta glavni sestavini alkalnega jedilnika

Sadje in zelenjava sta glavni sestavini alkalnega jedilnika, sestavljali pa naj bi 70 odstotkov zaužite prehrane.

Na jedilniku naj bo torej veliko zelenjave: Mlada čebula, ingver, brokoli, paprika, koleraba, zelena, cvetača, vse vrste solat, jajčevci, sveže kumare, redkev, fižol, špinača, paradižnik, drobnjak, ohrovt, blitva …

Sadje: Avokado, banana, češnje, kokos, fige, lubenica …

Oreščki: Kostanji in mandlji

Olja: Avokadovo olje, laneno olje, kokosovo olje, olivno olje, sezamovo olje

Žitarice: Ječmen in oves

Svežih zelišč: Peteršilj, bazilika, koriander, kajenski poper, ingver …

Ostalih 30 odstotkov prehrane so kisla živila

Med kisla živila, ki jih alkalna dieta omejuje, pa spadajo:

  • Pšenica in riž
  • Meso:

Govedina, svinjina, ribe, perutnina in divjačina in ostali mesni izdelki.

Nekatere vrste sadja: Slive, ananas, granatno jabolko, maline, ribez, šipek, brusnice, jabolka, breskve, sveže in suhe marelice, borovnice, grenivke, mango, pomaranče, hruške …

Nekateri oreščki: Lešniki, orehi, brazilski orehi, indijski oreščki, pistacije, arašidi …

Olja in kisi: Mandljevo olje, sončnično olje, repično olje, balzamični kis …

Jajca in mlečni izdelki: Jajca, topljeni sir, sladoled, kravje mleko, jogurti, maslo, margarina …

Dieta prepoveduje uživanje čaja, kave, sladkorja, gaziranih pijač in alkohola.

Priporočljivo je, da kislinski učinek, ki ga ima določena hrana, denimo meso, uravnovesite z bazičnim živilom, kot je denimo zelenjava, ki jo prelijete s sokom limone. Tako lahko obroke naredite pestre, okusne in predvsem telesu prijazne.

Kako dieta koristi našemu organizmu?

Dieta naj bi že po treh dneh telo napolnila z energijo, po daljšem časovnem obdobju pa naj bi pripomogla tudi k izboljšanju spomina, odpravljanju težav z glavoboli, napihnjenostjo in bolečinami v mišicah. Zmanjšala naj bi tudi možnosti za pojav bolezni srca in ožilja, pozitivno pa naj bi vplivala na nespečnost. Učinki na naše telo so torej številni.

Avtor: Jerneja Batista