Prazna košarica?
Verjetno zato, ker si še niste ogledali naše najnovejše ponudbe
Sensilab za svoje spletne strani uporablja piškotke, ki ne shranjujejo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so morda že nameščeni. Z nadaljevanjem uporabe naših spletnih strani soglašate z njihovo uporabo.
Kontaktirajte nas prek spleta ali pokličite na 0590 82 770
100% garancija na zadovoljstvo
Brezplačna dostava nad 49,99 €
Se vam zdi, da bi bili brez telefona ali računalnika popolnoma izgubljeni? Pozabljene bi bile vse telefonske številke, »passwordi« in PIN številke. Se tudi vi odpravite v trgovino po samo eno stvar, vrnete pa se s polnimi nakupovalnimi vrečkami, a brez tistega, po kar ste odšli? Se vam pogosto zgodi, da na parkirišču iščete avto? Brez skrbi, niste edini. Po nedavnih izsledkih, ki so presenetili tudi znanstvenike, ima kar 1 od 7 pripadnikov mlajše generacije pogoste težave s kratkoročnim spominom. Ta vrsta pozabljivosti je zgodnje opozorilo, na katerega imamo odgovor.
Zaradi stresa in vseprisotnosti tehnologije, vključno z internetom, »tekstanjem« in brezžičnimi napravami, smo ves čas vpreženi v večopravilnost. To zmanjšuje razpon naše pozornosti, zaradi česar se težje fokusiramo in si težje zapomnimo nove stvari, ugotavlja vodilni avtor študije Dr. Gary Small, direktor Centra za dolgoživost na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA Longevity Centre).
Izraz digitalna demenca je, v Nemčiji z istoimensko knjigo leta 2012 populariziral nevroznanstvenik Manfred Spitzer. Kot pravi Spitzer, večopravilnost, ki je nujna posledica uporabe pametnih telefonov, tablic in računalnikov, zmanjšuje koncentracijo, sposobnost daljše pozornosti in zavira razvoj desne strani možganov.
Preveč se zanašamo na tehnologijo, da bomo odgovore našli prek interneta in vse manj uporabljamo kratkoročni spomin, zaradi česar imamo težavo priklicati nedavne informacije oziroma jih povezati.
To pomeni, v prvi vrsti pomanjkanje koncentracije in pozabljivost, v drugi vrsti pa slabše medosebne odnose in večje tveganje za depresijo. Več časa, kot ga namenimo tehnologiji, manj ga usmerjamo v gibanje, zdravo prehrano in zadostno količino spanja. In vse to so dejavniki, ki neposredno vplivajo na koncentracijo in pozabljivost.
Taka oblika zgodnje pozabljivosti je opozorilo, da moramo čim prej ukrepati, preden nastopijo resne in nepopravljive posledice. Naši možgani so preprosto preobremenjeni z dražljaji, obenem pa ne dobijo dovolj hranilnih snovi za utrjevanje informacij.
Možgani bolje delujejo v pogojih gibanja, saj se pospeši prekrvavitev ter dovajanja hranil v možgane in odvajanje toksičnih snovi. To vedo najbolje tekači ali pohodniki, ki so se jim najboljše ideje porodile med vadbo.
Med najbolj raziskanimi snovmi s podobnim učinkom na možgane kot vadba je tudi ekstrakt listov Ginkga bilobe, saj izboljša prekrvavitev. Paradoksalno, rešitev za sodobne težave s spominom iščemo v drevesu, ki ima največ spominov. Je živi fosil, saj se je razvijal z dinozavri, a jih je preživel. V 200 milijonih let se ni prav nič spremenil.
Trdoživost Ginkga, ki temelji na mešanici fitohranil, sodobna znanost prenaša v standardizirane ekstrakte. Poleg izboljšanja prekrvavitve povečuje tudi raven hranilnih snovi (rastnih dejavnikov), ki spodbujajo nevroplastičnost, torej tvorjenje novih možganskih povezav, kar pomeni boljši spomin.
Glavna prednost Gingka Gold je, da deluje hitro po zaužitju. Zaradi uporabe posebne tehnologije se tablete raztopijo v manj kot 1 minuti po zaužitju, Ginkgo biloba se zato hitro vsrka in prične delovati zelo hitro.
Ginkgo Gold je dobrodošla možganska spodbuda ne glede na starost, saj izboljša koncentracijo, pripomore k ohranjanju spomina in miselnih funkcij ter vam priskoči na pomoč pri vsakodnevnih obveznostih.
Morda bi vas zanimalo