Vedno »in«: Montignacova dieta

Francoski raziskovalec Michel Montignac je imel že kot otrok težave s prekomerno težo. Vse življenje je poskušal na različne načine najti rešitev, a sredi svojih 30-ih je bil še vedno predebel. Zaradi svojega načina življenja in veliko službenih potovanj je imel velik nered v prehranjevanju.

image

Pri njegovem raziskovanju so mu posebno pozornost vzbudili podatki o debelosti v povezavi s pojavnostjo sladkorne bolezni tipa 2. Ugotovil je, da ima kar 90% odraslih s sladkorno boleznijo težave s prekomerno telesno težo. Po dodatnem pregledu literature je tudi sam predstavil svoj pogled na izgubljanje telesne teže.

Njehova metoda hujšanja, katero je predstavil v knjigi Jem, torej hujšam, ne temelji na načelu, da se hrani odrekamo, temveč da izhajamo iz izbire zdrave, kvalitetne hrane z:

  • nizkim glikemičnim indeksom in

  • »dobrimi« maščobami.

image

Kaj je glikemični index

Glikemični indeks je število (običajno med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja. Običajno se za referenčno živilo izbere raztopino glukoze. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi.

Montignac je ugotovil, da je dobro vedeti, kakšen vpliv ima uživanje posameznih ogljikovih hidratov na spremembo ravni sladkorja v krvi in da skušamo uravnavati čim bolj enakomerno izločanje inzulina. Da bi to dosegli, se moramo izogibati izdelkom, ki imajo visok glikemični indeks. Montignac je OH glede na njihov glikemični indeks (GI) razdelil v dve skupini:

  • »dobri« OH (GI manjši od 50),

  • »slabih« OH (GI večji od 50).

Montignac je skladno z ugotovitvami o obnašanju inzulina predlagal še en ukrep. Prepričan je, da ogljikovih hidratov ne smemo uživati skupaj z maščobami. Ob uživanju ogljikovih hidratov se namreč sprošča inzulin, katerega funkcija je – kot smo že omenili – med drugim tudi shranjevanje maščob. Če bomo istočasno jedli tudi maščobe, je večja verjetnost, da se bodo te s pomočjo inzulina trajno shranile v celice.

Montignacova dieta temelji na metodi hujšanja, ki je sestavljena iz dveh delov:

  • izgubljanje telesne teže,

  • ohranjanje primerne teže, ki vključuje upoštevanje prehranskih navad, pridobljenih v prvi fazi.

Montignacova dieta je ena redkih diet, ki ni časovno omejena. Francoski raziskovalec je prepričan, da hujšati ne pomeni jesti manj, ampak jesti bolje in izbirati tista živila, ki imajo ugodne presnovne učinke. To pomeni, da z izbiranjem »dobrih« ogljikovih hidratov in »dobrih« maščob spodbujamo organizem, da energijo, ki se nahaja v obroku, porabi, namesto da jo kopiči v telesu.

Primer jedilnika

DAN 1
ZAJTRK

  • Nesladkani ovseni kosmiči s posnetim mlekom in sesekljanimi marelicami.

KOSILO

  • Brokolijeva juha, pečene bučke na žaru, tribarvni riž, cvetačni pire, jabolka s cimetom. 

PRIGRIZEK

  • Hruške z navadnim jogurtom. 

VEČERJA

  • Gobova juha, zelena solata, pečen piščanec, beluši na žaru, brie in camembert.

 

DAN 2

ZAJTRK

  • Opečen rženi kruh z marmelado brez sladkorja in nemastnim sirom.

KOSILO

  • Brokolijeva juha, pečene bučke na žaru, tribarvni riž, cvetačni pire, jabolka s cimetom. 

PRIGRIZEK

  • Hruške z navadnim jogurtom. 

VEČERJA

  • Gobova juha, zelena solata, pečen piščanec, beluši na žaru, brie in camembert.

Izbrani izdelki za vas