Dr. Siuka: »V Sloveniji je pomanjkanje vitamina D
velik javnozdravstveni problem«

Dr. Darko Siuka je specialist gastroenterolog na UKC Ljubljana, ki ga zadnje mesece lahko pogosto zasledimo kot enega bolj vidnih promotorjev vsakodnevnega uživanja vitamina D, ki je ključen za naš imunski sistem. Po njegovih besedah se Slovenci soočamo s pomanjkanjem vitamina D, kar predstavlja velik javnozdravstveni problem, kar je bilo dokazano tudi s študijo.

1. Lahko na kratko obrazložite, kaj vitamin D sploh je in zakaj ga naše telo potrebuje?

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki v aktivni obliki, ki jo imenujemo kalcitriol deluje kot hormon. Veže se na receptor za vitamin D in skupaj delujeta kot transkripcijski faktor za prepisovanje genov za pomembne beljakovine skoraj vseh življenjskih procesov.

Najbolj znana vloga je uravnavanje metabolizma kalcija in fosforja ter presnove kosti. Pomembno vlogo ima kot imunomodulator pri prirojenem in pridobljenem imunskem sistemu. Aktivira makrofage, celice ki požirajo bakterije in viruse, ter tako lahko prepreči, ublaži ali skrajša čas okužbe.

Poleg naštetega ima vitamin D še številne druge naloge, uravnava koncentracije spolnih hormonov, pozitivno vpliva na ohranjanje mišičja. Pomembno vlogo ima pri nadzoru avtoimunosti, zviša toleranco na alergene. Nadzoruje celično smrt telesu škodljivih celic. Lahko bi rekli, da ni organskega sistema, kjer vitamin D ne bi imel svoje vloge.

2. Naše telo zmore samo proizvajati vitamin D - zakaj ga je torej treba sploh vnašati?

Vitamin D je edini vitamin, ki ga človeško telo lahko tvori samo, vendar pod določenimi pogoji. Vitamin D3 ali holekalciferol lahko v globokih delih kože tvorimo pod vplivom UVB sončnih žarkov od sredine aprila do sredine septembra v naši geografski legi, od 11. do 16. ure. To je čas ko je senca človeka krajša od višine človeka, kar je lahko dober napotek, po katerem se lahko orientiramo.

Za tvorbo v koži zadostuje 10 do 15 minut izpostavljenosti 15 % naše kože, kar predstavljajo že obraz in zgornje okončine.

Od sredine septembra do sredine aprila, ko proizvodnja vitamina D v koži ni mogoča, je naša preskrbljenost s tem pomembnim vitaminom odvisna od vnosa. Slovenska hrana je tradicionalno revna z vitaminom D.

Največ ga vsebujejo morski sadeži, npr. 100 g lososa lahko vsebuje 400 enot vitamina D, če je iz umetne reje do 4x manj. Nekaj ga vsebujejo jajca npr do 30 enot, nekoliko manj mlečni izdelki. V obliki ergokalicferola ali vitamina D2 ga vsebujejo gobe, biorazpoložljivost pa je nekoliko manjša od vitamina D3.

3. Kaj se lahko zgodi, če imamo vitamina D premalo? Je to dandanes sploh razširjen problem in če je, zakaj, kje so vzroki?

V Sloveniji je pomanjkanje vitamina D velik javnozdravstveni problem, veliko pomanjkanje je dokazano s študijo.

Zlasti so ogrožene nekatere skupine, za hudo pomanjkanje zlasti oskrbovanci domov starejših. Tveganje za pomanjkanje v jesenskih in spomladanskih mesecih ima več kot 50% slovenskega prebivalstva, pozimi pa celo več kot 80%. Še posebno so ogroženi tudi kronični bolniki pa tudi posamezniki s službo v zaprtih prostorih od 11. do 16. ure in delavci z izmenskim delom.

Že dolgo je znano, da je pomanjkanje vitamina D je povezano z oseteopenijo, osteoporozo in osteomalacijo, lahko se zviša tveganje za zlome kosti. Pomanjkanje vitamina D lahko privede do mišičnoskeletnih bolečin, do zmanjšanje mišične moči in s tem storilnosti. Pomanjkanje vitamina D lahko zmanjša imunsko odpornost telesa in s tem zviša dovzetnost za bakterijske in virusne okužbe.

Študije so pokazale ugodno povezavo dobre preskrbljenosti z vitaminom D s psihični zdravjem. Pomanjkanje vitamina D je lahko povezano z nizkimi koncentracijami moškega spolnega hormona testosterona in z znižanim libidom, pri ženskah pa z neurejenim menstrualnim ciklom in težavami z zanositvijo.

4. Ali naši predniki niso imeli težav zaradi pomanjkanja vitamina D? Kako so oni skrbeli za pravšnjo preskrbljenost s tem vitaminom?

Tudi naši predniki so imeli hude težave s preskrbljenostjo z vitaminom D. Pri otrocih je bil prisoten rahitis, ki so ga zdravili z ribjim oljem. Pri otrocih in odraslih so bile posledice pomanjkanja vitamina D tudi druge, kot so na primer manjša imunska odpornost, visoka umrljivost v zimsko-spomladanskih mesecih zaradi nalezljivih bolezni, vključno s tuberkulozo, zlasti, ko cepiv še ni bilo na voljo. Bolnike s tuberkulozo so zdravili tudi na soncu.

Starodavne kulture so obdobja leta z manjšo osončenostjo povezovala z nesrečo, boleznimi in smrtjo, zato so častila boga sonca.

Pa vendarle so bili tudi naravni mehanizmi zimske preskrbljenosti z vitaminom D. V poletnih mesecih, ko je bilo več hrane na voljo so se ljudje poredili, hkrati so s pomočjo sonca tvorili vitamin D, ki se je kot maščobotopen vitamin kopičil v maščevju. Pozimi, ko je bilo hrane zelo malo, so hujšali, iz maščobnih celic pa se je sproščal vitamin D. Ker je v našem času hrane skozi vse letne čase dovolj, ta mehanizem ni več prisoten.

5. Vemo, da je pomemben za imunski sistem - kakšno vlogo ima pri obrambi pred patogenimi organizmi?

Ena najpomembnejših vlog vitamina D je imunomodulacija. Imunski sistem lahko razdelimo na dva sistema: na prirojenega, z makrofagi, naravnimi celicami ubijalkami in na pridobljenega z osrednjimi celicami B limfociti, ki tvorijo protitelesa. Vitamin D ugodno vpliva na oba sistema.

Aktivira makrofage in naravne celice ubijalke, ki so pomembne celice v odstranitveni fazi okužbe, ko te celice zmanjšujejo število patogenov in preprečujejo njihovo razmnoževanje.

Na drugi strani pa vitamin D omogoča, da se telo na patogene ne odzove preburno. Na proizvodnjo protiteles ima vitamin D ugodne učinke, Dokazano je, da je tvorba protiteles višja pri posameznikih, ki imajo dobre ravni serumskega vitamian D.

6. Lahko vitamina D zaužijemo preveč? Kakšna je meja?

Vitamin D ima zelo dober varnostni profil, kar pomeni, da je tveganje za neželene učinke pri uživanju dnevno priporočenih količin nizko. Za Slovenijo velja, da je najvišji še varen odmerek 4000 enot na dan. Previdnost svetujemo pri posamezniki z limfomom ali granulomatozami kot je sarokidoza.