Konstantno pod stresom? Stresni hormon kortizol vam lahko uniči življenje.

27. jun. 2018

Raziskave kažejo, da je pod stresom že skoraj 80 % slovenskih delavcev. Kaj se bo zgodilo, ko bo večina, ki je prepuščena dolgotrajnemu stresu, utrpela grozovite posledice za njihovo zdravje? Ste med ogroženimi?

Ali je tudi vaš vsakdanjik videti tako kot od večine zaposlenih Slovencev: 

Zjutraj se že pred službo ukvarjate z jokajočim otrokom, ki se upira odhodu v vrtec, na cesti je gneča in upate, da ne boste spet zamudili. V službi vas čaka kup nalog, ki bi že morale biti opravljene, po službi hitite po otroke, nato še v trgovino. Treba je plačati položnice, otroke razvoziti po dejavnostih, pospraviti stanovanje, preživeti kakovosten čas z družino in najti še čas za partnerja in prijatelje!

Zaradi vsakodnevnega stresa in prehitrega življenjskega ritma pogosto izpuščamo obroke, se ne rekreiramo, popijemo veliko preveč kave, zvečer pa bolščimo v televizijo in s težavo zaspimo. Praktično smo pozabili, kaj pomeni sprostitev.

Preveč stresa, dan za dnem, pelje v izčrpanost in tlakuje pot do različnih resnih bolezni.

Preverite: Kažete znake prekomernega stresa?

Ali vas stres ogroža, lahko ugotovite s preprostim testom. Če se prepoznate v večini spodnjih trditev, vam priporočamo, da postanete pozorni na svoj življenjski stil in odločitve. Obstaja veliko tveganje, da vas ogrožajo posledice dolgotrajnega stresa in stalne izpostavljenosti stresnemu hormonu kortizolu.

Naštetih je le nekaj najbolj pogostih znakov, ki jih povezujemo z dolgotrajnim stresom in s povečanim izločanjem kortizola.

Ali je stres nevaren? 

Špela Ščukovt, diplomirana prehranska
terapevtka, CNM, London

Kako nevarno je stresno življenje, je odvisno predvsem od tega, s kakšno vrsto stresa se borimo,« pravi prehranska terapevtka Špela Ščukovt.

Če pa smo pod stresom zaradi potlačenih čustev, slabih odnosov doma in v službi, strahu pred spremembo, občutka nemoči, neurejene prehrane ... ima ta stres na zdravje zelo škodljive učinke,« svari. Največja težava je, da je stres pogosto tako vpet v naše življenje, da se ga sploh ne zavedamo, dokler ni prepozno. Na žalost v zahodnem svetu ta vrsta stresa prevladuje. Imenujemo ga kronični stres, saj je večinoma prisoten dlje časa.«

A pogostost kroničnega stresa ni najhujša novica. »Ljudje z veliko količino kroničnega stresa se tega ne morejo znebiti čez noč, saj je ponavadi povezan z močno psihološko podlago kot tudi pomembno življenjsko situacijo (perfekcionizem, samopotrjevanje prek dela in dosežkov, materinstvo …).

Kako torej stopiti prvi korak k rešitvi? »Idealen začetek spreminjanja škodljivih vsakodnevnih vzorcev je povečanje vnosa pomembnih hranilnih snovi, ki podprejo telo v obdobju kroničnega stresa. Negativne simptome, ki jih prinaša kronični stres, lahko omilimo z zadostnim vnosom magnezija, kalcija, cinka in vitaminov skupine B. Telesu pri stresu pomagajo tudi naravna zelišča, imenovana adaptogeni. Gre za zelo varne učinkovine, kot so rožni koren, sladki koren, ginseng, goba kordiceps in šisandra, ki na celični ravni zaščitijo telo pred škodljivimi učinki kroničnega stresa.«

Dolgotrajen stres lahko resno ogrozi vaše zdravje

Človeško telo ima mehanizme, ki nam pomagajo pri spopadanju s stresom. To je predvsem koristno, kadar smo v resni nevarnosti. Recimo, da se pozno ponoči sprehajate po neosvetljeni ulici in zalaja pes. Takrat se vam v možganih, v predelu hipotalamusa, sproži alarm. Alarm pošlje signal nadledvični žlezi, ki sprošča stresni hormon kortizol in adrenalin. V telesu se sproži sledeča reakcija:

  • Pospeši se srčni utrip
  • Zviša se krvni pritisk
  • Naraste raven sladkorja v krvi
  • Začnete hitreje dihati
  • Postanete bolj pozorni
  • Upočasni se vam prebava in imunski odziv

Zgoraj opisana reakcija je koristna v kratkotrajnih stresnih situacijah, kjer nam mora telo pomagati, da se ubranimo pred nevarnostjo. Tak odziv telesa nas pripravi na beg ali boj – iz česar izvira tudi njegovo ime (ang. fight or flight).

V primeru našega sprehoda, kjer nas je ogrozil lajajoči pes, nam ta fizična reakcija pomaga, da ustrezno odreagiramo – da imamo moč, da lahko.

Reakcija beg ali boj v stresni situaciji.

Kakšne posledice ima dolgotrajen stres

Težava nastane, kadar je stresnih situacij v življenju preveč in je raven stresnega hormona kortizola stalno povišana. To ne pomeni, da smo stalno v življenjsko nevarnosti, stresne so vsakodnevne situacije, za katere imamo občutek, da nam ne povzročajo prevelike škode. Vendar je naše telo stalno v visokih obratih, kar nam na dolgi rok lahko povzroči veliko škode.

Razlika med kratkotrajnim in dolgoročnim učinkom stresa na telo.

Ljubljančan, ki je izkusil uničujočo moč stresa na lastni koži

Ljubljančan Krsto Vasić je kot delovodja v enem izmed gradbenih podjetij podlegel dolgotrajnemu stresu in kmalu začel opažati težave:

 

»Na začetku so bile težave mile, na primer mravljinčenje v glavi, manjše bolečine, ki pa so se sčasoma stopnjevale v vrtoglavico. Pojavilo se je tudi oteženo dihanje, težave s srcem zaradi strahu in panični napadi,« se spominja.

Obrnil se je celo na zdravnico, ki mu je predpisala različna zdravila, a kmalu po uporabi spoznal, da njemu ta zdravila ne pomagajo, saj »se stanje ni izboljšalo.«

Dolgotrajen stres, ki mu ne posvečamo pozornosti, lahko resno načne naše zdravje. Začnejo se:

  • pojavljati bolečine brez pravega razloga,
  • močna utrujenost,
  • občutek tesnobe in depresije,
  • nespečnost in
  • povišan holesterol.

Zadnja stopnja dolgoročnega stresa: adrenalni zlom

Več let trajajoče težave, ki jim ne posvečamo pozornosti, se lahko razvijejo v popolno izgorelost, oziroma adrenalni zlom. Adrenalni zlom je zadnja stopnja izgorelosti, ko se v telesu začne obraten proces, saj telo povzroča premalo kortizola. Adrenalni zlom pomeni skoraj popolno izgubo energije in izjemno poslabšanje vseh simptomov izčrpanosti.

Po preživetem sindromu popolne izgorelosti, oziroma adrenalnem zlomu, telo potrebuje več let, da si popolnoma opomore.

Poleg adrenalnega zloma, je stres povezan tudi z mnogimi drugimi boleznimi. Dolgotrajen stres poveča tveganje tudi za:

  • sladkorno bolezen
  • kardiovaskularne bolezni
  • depresijo
  • fibromialgijo
  • možgansko kap

Kaj lahko storimo proti stresu?

Stresa ne moremo kar izbrisati iz svojega življenja, lahko pa se naučimo, kako se boriti proti škodljivim učinkom stresa. Pomembno je, da ne zanemarimo prvih znakov, kot so:

  • stalna utrujenost,
  • tesnoba in
  • izčrpanost

Pomembno se je zavedati, da ti znaki niso in ne smejo biti naše naravno stanje.


5 načinov kako znižati nivo kortizola in vzpostaviti hormonsko ravnovesje

Dihanje

Čeprav se sliši samoumevno, je pravilno dihanje ključnega pomena za obvladovanje stresa. Kadar smo pod stresom dihamo zelo plitko in hitro, kar je avtomatična reakcija telesa na stres. Žal pa večina odraslih vedno diha tako. Pomembno je, da se zavemo svojega dihanja, da ga umirimo in poglobimo.

Priporočljivo je, da na začetku vadite dihanje s trebušno prepono leže, saj boste tako lažje nadzorovali pravilno izvedbo.

Meditacija

V kolikor še niste preizkusili meditacije in ne veste, kako začeti, si lahko pomagate z vodenimi meditacijami, ki jih najdete na youtubu. Tudi če vem vedno primanjkuje časa, si lahko meditacijo predvajate zvečer preden zaspite. Dokazano je, da meditacija zniža nivo kortizola in hkrati viša nivo hormonov sreče.

Zmerna vadba

Preveč intenzivna in dolgotrajna vadba poviša nivo kortizola v krvi, zato je bolj priporočljiva zmerna vadba. Odlična izbira za zniževanje ravni kortizola je joga, saj krepi tako telo kot duha. Priporočljiva je tudi hoja ali vadba z lahkotnimi utežmi.

Zdrava prehrana

Veliko lahko naredite tudi z zdravim načinom prehranjevanja. Izogibajte se predvsem predelanim ogljikovim hidratom, kavi in rafiniranemu sladkorju. Namesto tega posegajte raje po hrani, ki bo pomagala znižati kortizol v krvi: losos, olivno olje, temna čokolada, zeleni čaj, kamiličen čaj. Obroki naj bodo enakomerno razporejeni preko dneva, saj tudi daljša obdobja brez hrane telesu predstavljajo stres. Poleg zdrave prehrane, ne pozabite na hidracijo!

Spanje in počitek

Nivo kortizola se zniža medtem ko spimo, predvsem v prvih  urah spanja. Če imamo nivo kortizola povišan bomo težje zaspali in se ponoči prebujali. To pomeni, da bo tudi naslednji dan nivo kortizola zaradi utrujenosti visok. Če spite 6 ur ali manj na noč, se lahko nivo kortizola poviša tudi do 80%. Zato je pomembno, da telo dobi vsaj 7 ur spanja na noč. Ravno tako kot spanje, je pomemben tudi dnevni počitek. To ne pomeni, da morate sredi dneva spati, dovolj je že kratek sprehod, branje lahkotne knjige ali uživanje ob obisku razstave. Počnite stvari, ki vas osrečujejo, saj vas bodo preplavili hormoni sreče, nivo kortizola pa se bo bistveno znižal.

Prehranska dopolnila proti stresu

Ko je hormonsko ravnovesje v telesu porušeno do te mere, da je težko začeti z vsaj eno od bolj zdravih odločitev, si lahko pomagate s prehranskimi dopolnili. Prehranska dopolnila so koristno dopolnilo k bolj zdravemu življenjskemu slogu, saj pospešijo naravne procese okrevanja in pomagajo pri vzdrževanju ravnovesja v telesu.

Prehransko dopolnilo Adrenalux je idealna rešitev za vse, ki potrebujete začetni zagon, da spravite svoje telo v optimalno delovanje.

Z Adrenaluxom boste na naraven način zopet pridobili energijo in nadzor nad svojim telesom ter lažje pričeli z bolj zdravim načinom življenja, ki je ključnega pomena za obvladovanje stresa.

Ko je Krsto izvedel za Adrenalux in ga preizkusil, je bil navdušen, kako hitro so se končale njegove težave – posledice dolgotrajnega stresa:

 

 »Prvi rezultati so se pokazali že po 2 mesecih, vendar sem z jemanjem nadaljeval še en mesec, kot so mi svetovali v trgovini.«

»Ob rednem jemanju so težave po treh mesecih izginile in še vedno se počutim dobro. Z izdelkom AdrenaLux sem izredno zadovoljen, zato bi ga priporočil vsem, ki ste pod stresom, nenehno živčni in podobno.«

Adrenalux vam bo pomagal, da boste:

  • Ponovno vzpostavili hormonsko ravnovesje
  • Imeli več energije in se boste lažje soočali z vsakodnevnimi izzivi
  • Zmanjšali obseg trebuha
  • Lažje obvladovali povišan holesterol
  • Znižali krvni sladkor
  • Imeli boljši spanec in se boste zjutraj spet zbujali spočiti
  • Bolj sproščeni, kar bo kvaliteto vašega življenja spremenilo na bolje