Vas tarejo hemoroidi?

Vene v danki in zadnjiku so med odvajanjem blata izpostavljene precejšnjemu pritisku. Pritiskanje ali napenjanje lahko povzroči, da se izbočijo in nastanejo skupki nabreklih oz. razširjenih ven, ki jih imenujemo hemoroidi.

Ločimo notranje in zunanje hemeroide

Zunanji hemoroidi ležijo v zadnjiku in so običajno boleči. Če zdrknejo navzven, kar se lahko zgodi med odvajanjem blata, jih lahko vidite in otipljete. V zdrknjenih hemoroidih se lahko naredijo krvni strdki, kar je izredno boleče in grozno na pogled.

Obarvani so vijoličasto ali modro in lahko krvavijo. Niso nevarni in se ponavadi v enem tednu sami pozdravijo. Če je bolečina nevzdržna, vam lahko zdravnik trombozo odstrani z ambulantnim posegom in bolečina bo prenehala.

Notranji hemoroidi ležijo toliko znotraj danke, da jih ne morete videti ali otipati. Ponavadi ne bolijo, saj je v danki malo bolečinskih živčnih končičev. Krvavitev je lahko njihov edini znak.

Zdrknejo lahko iz danke ali se močno povečajo in molijo iz zadnjikove odprtine. V tem primeru jih lahko vidite ali otipate kot vlažne, rožnate kožne blazinice – boj rožnate od okolice. Zdrknjeni hemoroidi lahko bolijo, saj je v zadnjiku ogromno bolečinskih živčnih vlaken. Običajno se sami spet umaknejo v danko, če ne, jih lahko nežno potisnemo nazaj.

Bolečina in krvavitev iz črevesa sta opozorilna znaka in morata biti opredeljena, saj sta lahko znak življenjsko nevarnega stanja, kot je rak debelega črevesa in danke, zato je nujen ustrezen zdravniški pregled.

Zakaj nastanejo in ali lahko preprečimo nastanek

Ocenjujejo, da približno polovica ljudi med 20. in 50. letom starosti, vsaj enkrat v življenju trpi za hemoroidi. Točen vzrok ni poznan, šibke vene so podedovane.

Zvišan tlak v trebuhu povzroči, da vene nabreknejo in postanejo občutljive za draženje. Vzroki zvišanega tlaka so debelost, nosečnost, dolgotrajno stanje ali sedenje, bolezni jeter, napenjanje zaradi zaprtja ali driske, kašljanje, kihanje, bruhanje in zadrževanje diha ob napenjanju med opravljanjem težkih fizičnih del.

Prehrana ima pri nastanku in preprečevanju hemoroidov ključno vlogo. Ljudje, ki jedo hrano bogato z vlakninami, jih verjetno ne bodo dobili.

Prehrana, revna z vlakninami in nezadostno uživanje tekočin, povzročata zaprtje, ki ima dvojni učinek: prispeva k nastanku hemoroidov, saj napenjanje ob odvajanju blata poslabša že nastale hemoroide, ker je blato trdo in draži nabrekle vene.

Diagnostika

Zdravnik si najprej ogleda področje zadnjika, nato danko in zadnjik še otipa. V pomoč pri pregledu sta tudi anoskop – votla, osvetljena cev ali proktoskop s katerim danko temeljiteje preišče. Več preiskav je potrebnih za določitev notranjih hemoroidov ali izključitev drugih bolezni, ki povzročajo krvavitev iz črevesa npr. razpoke, kolitis, Crohnova bolezen, rak debelega črevesa in danke. Za pregled spodnjega debelega črevesa ali sigmoidnega črevesa, lahko opravi sigmoidoskopijo, za celo debelo črevo pa kolonoskopijo. Pri obeh preiskavah skozi zadnjik vstavi osvetljeno, upogljivo optično cev. Kontrastna rentgenska preiskava z barijem pokaže notranjost vsega debelega črevesa. Bolnik najprej dobi barijev klistir, nato pa opravijo rentgensko slikanje spodnjih prebavil.

Zdravljenje

Ko enkrat dobite hemoroide, redko popolnoma izginejo, lahko pa se stanje izboljša tako, da je življenje z njimi sprejemljivo. Zelo pomembna je prehrana, bogata z vlakninami, ki pomaga skoraj polovici bolnikov. Cilj zdravljenja je predvsem zmanjšanje bolečine in srbenja. Najstarejše in največkrat predlagane so tople sedeče kopeli. 15 minut sedite v približno 10 cm tople vode, večkrat na dan, posebej po odvajanju blata. Nosečnice naj se o zdravljenju in o spremembah prehrane posvetujejo z zdravnikom.

Prehrana bogata z vlakninami, sedeče kopeli in paracetamol, naj bi v dveh tednih stanje izboljšali. Če se simptomi ne izboljšajo lahko zdravnik opravi zdravljenje z injekcijo. V notranje hemoroide vbrizga snov, ki povzroči nastanek brazgotine in s tem hemoroide zapre. Uspešnost je 90 odstotna, izboljšanje pa ni trajno, saj so vsaki dve ali tri leta potrebne ponovne injekcije.

Prevezanje: zdrknjene hemoroide pogosto odstranijo s prevezo z gumijastim trakom. S posebnim instrumentom se okoli hemoroida namesti gumijast obroček, ki skoraj takoj zapre njegovo preskrbo s krvjo. V enem tednu se hemoroid skrči in odpade. Metoda ni boleča in je uspešna v 75 odstotkih.

Koagulacija ali kavterizacija, kjer z električno sondo, laserskim žarkom ali infrardečo svetlobo povzročijo opeklino na koncu hemoroida, kar povzroči, da se zapre in zmanjša. Ta poseg je najbolj uporaben za zdrknjene hemoroide.

Operacija je primerna za velike notranje hemoroide ali izredno neprijetne zunanje hemoroide in jih odstranijo v splošni anesteziji. Po operaciji traja okrevanje približno teden dni. Uspešnost odstranitve hemoroidov je skoraj 95 odstotna, vendar se lahko ponovijo, če ne spremenite prehrane in načina življenja.

Magnetoplag je učinkovita metoda zdravljenja hemoroidnega obolenja brez bolečin. Za razliko od sredstev, ki se uporabljajo v simptomatskem zdravljenju hemoroidov, deluje magnetno polje neposredno na vzroke, zaradi katerih nastanejo bolezenski znaki. Pospešuje cirkulacijo krvi ter delujejo analgetsko ter protivnetno.