Tudi majhna količina alkohola škodi možganom. Kako jih obvarovati?

Zmerno uživanje alkohola je tudi škodljivo, ugotavlja obsežna mednarodna študija, objavljena v uglednem medicinskem časopisu The Lancet. Da je uživanje alkohola eden od glavnih krivcev za prezgodnje staranje možganov, potrjuje tudi največja študija možganskih skenov doslej.

Letošnje poletje si bodo nekateri žurerji zapomnili po potokih alkohola, zdravniki pa po obsežnih študijah, ki dokazujejo, da bi bilo najbolje abstinirati od njega. Varne količine alkohola ni. »Mit, da sta ena ali dve pijači na dan dobri za nas, je le to – mit. Ta študija je razkrinkala ta mit,« pove dr. Emmanuela Gakidou, ki je vodila raziskavo o tveganjih, povezanih z uživanjem alkohola.

Da študija lahko omaja obstoječa priporočila, pove že podatek, da je zajela podatke kar 28 milijonov ljudi po vsem svetu v obdobju med letoma 1990 in 2016.

Nekaj izmed glavnih ugotovitev študije:

-          Zaradi alkohola umre vsako leto skoraj 3 milijone ljudi na svetu

-          Zaradi alkohola umre 10 % ljudi, starih od 15 do 49 let

-          Ljudje, ki užijejo 1 pijačo na dan, imajo v enem letu za 0,5 % povečano tveganje za razvoj ene izmed 23 z alkoholom povezanih bolezni (v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo alkohola), z več zaužite pijače pa tveganje strmo narašča

-          Ljudje, ki užijejo 2 pijači na dan, pa imajo že za 7 % večje tveganje za razvoj ene izmed 23 z alkoholom povezanih bolezni

Za koga je pitje alkohola bolj tvegano, kot je doslej mislil?

»To še ne pomeni, da boste zaradi pitja ob rojstnih dneh in za božič umrli,« komentira študijo Keith Humphreys, profesor psihiatrije in vedenjskih znanosti z Univerze Stanford, ki ni bil udeležen v njej. »Te ugotovitve ciljajo bolj na ljudi, ki si privoščijo eno pijačo na dan, večino dni v tednu.«

Več kot 500 znanstvenikov, ki je sodelovalo pri tej obsežni študiji, namreč ugotavlja, da bi morali spremeniti uradna priporočila in svetovati ljudem abstinenco od alkohola. Dodatno to potrjuje še ena pred kratkim objavljena študija.

Zaradi česa se naši možgani prehitro starajo?

V največji znani študiji možganskih skenov doslej so želeli ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki pospešujejo staranje možganov. Raziskava, objavljena v strokovnem časopisu Journal of Alzheimer's Disease, je zajela več kot 30.000 različno starih posameznikov. Znanstveniki so opazovali predvsem krvni pretok v 128 različnih področjih možganov, ki je pri različnih motnjah zmanjšan.

Alkohol pospeši tudi staranje možganov

Med dejavniki, ki najbolj pospešijo staranje možganov, je na 1. mestu shizofrenija. Za marsikoga presenetljiva ugotovitev je, da ji sledi zloraba marihuane. Na 3. in 4. mestu sta bipolarna motnja ter motnja pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo (ADHD), na 5. mestu pa je zloraba alkohola, ki je tudi najpogostejša. Alkohol namreč redno konzumira tretjina svetovnega prebivalstva.

Kako lahko možgane obvarujemo pred prezgodnjim staranjem?

“Ta članek je pomemben korak naprej v našem razumevanju, kako možgani delujejo skozi življenje. Rezultati kažejo, da lahko predvidimo posameznikovo starost glede na vzorce možganske prekrvavitve,” komentira sodelavec v raziskavi Sachit Egan.

Če razmišljate o tem, kako obvarovati možgane pred prezgodnjim staranjem, je torej dober korak v tej smeri izboljšanje možganske prekrvavitve. Dva najboljša ukrepa sta zdrava prehrana (prepreči zamašitev žil, tudi možganskih) in redno gibanje, na tisoče raziskav pa opaža tudi koristi rednega uživanja ekstraktov rastline Ginkgo biloba.

Ginkgo Gold deluje takoj

Med različnimi pripravki z ginkgom zaseda Ginkgo Gold posebno mesto, saj vsebuje ekstrakt Ginkga bilobe, ki deluje takoj. Zaradi posebne tehnologije se namreč tablete raztopijo in vsrkajo v manj kot 1 minuti po zaužitju. Je dobrodošla možganska spodbuda ne glede na starost, saj izboljša koncentracijo, pripomore k ohranjanju spomina in miselnih funkcij ter preprečuje starostno pešanje spomina.

Kot ugotavljajo znanstveniki, to lahko pripišemo predvsem temu, da ginkgo z antioksidativnim delovanjem zaščiti živčne celice pred poškodbami in izboljša prekrvavitev. Tako tudi omogoča, da so možgani bolje prehranjeni in da se bolje odstranjujejo toksini – skratka, da informacijski promet teče brez zastojev.