Po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se vsak drugi Slovenec prehranjuje nezdravo. Glede na priporočila pojemo tudi občutno premalo morskih rib, bogat vir za telo nujnih maščobnih kislin omega 3. Kaj to pomeni? Da večina Slovencev ne zaužije dovolj omega 3. Drugače razen s hrano pa jih ne moremo dobiti.

Kakšna so priporočila glede omega 3?

Strokovnjaki svetujejo, da bi mastne morske ribe, najbogatejši vir esencialnih omega 3, morale biti na jedilniku vsaj dvakrat na teden. Kot ugotavljajo pri NIJZ, v povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine.

Kje še najdemo omega 3?

Omega 3, ki so za naše telo najpomembnejše, so ALK (alfa-linolenska kislina), EPK (eikozapentaenojska kislina) in DHK (dokozaheksaenojska kislina), predvsem pa zadnji dve. Medtem ko ALK najdemo predvsem v semenih in oreščkih ter oljih iz njih (chia, orehi, lanena semena, olje oljne ogrščice oziroma repičino olje, konopljina semena), sta najboljša vira EPK in DHK (glede na to, koliko jih zaužijemo z eno porcijo) mastne morske ribe.

Zakaj so morske omega 3 superiorne?

Naše telo sicer lahko ALK pretvori najprej v EPK, nato pa še v DHK, vendar je pretvorba zelo neučinkovita – med 2 in 10 %. To pomeni, da z rastlinskimi živili težko zadostimo potrebam telesa po nujnih maščobah EKH in DHK. Poleg tega pa večina Slovencev tudi rastlinskih virov omega 3 ne zaužije dovolj.

Koliko maščobnih kislin EPK in DHK potrebujemo na dan?

Če želimo doseči koristne učinke za možgane, srce in vid, strokovnjaki priporočajo vsaj 250 mg EPK in DHK na dan.

Komu bi še posebno koristilo dodatno uživanje morskih omega 3?

• Prekomerno težkim
• Ljudem, ki ne zaužijejo vsaj 1x na teden mastnih morskih rib
• Vsem, ki redno uživajo hitro hrano ali procesirano hrano (menza)
• Ljudem, ki imajo srčno-žilna obolenja v družini
• Vsem, ki imajo težave z vidom (v družini starostno okvaro rumene pege)
• Ljudem, ki imajo svojca z demenco
• Vsem, ki med boleznijo potrebujejo dolgo časa za okrevanje