Sensilab za svoje spletne strani uporablja piškotke, ki ne shranjujejo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so morda že nameščeni. Z nadaljevanjem uporabe naših spletnih strani soglašate z njihovo uporabo.
Ustrasana ali Kamela je jogijska poza, asana. »Ustra« v Sanskrtu (jogijskem jeziku) pomeni kamela ali sedeče, »asana« pa pozo. Torej »Kamela« ali »Sedeč položaj«. Kamela je bolj napredna asana in jo izvajamo ogreti, najbolje po parih pozdravom soncu.
Po izvajanju »Kamele« boste:
Občutili močnejše bitje srca
Dih bo globlji in počasnejši
Razteg
v zgornjem delu telesa
v predelu grla (grlena čakra)
v medenici
krepili boste mišice hrbta
telo boste učili boljše drže, postava bo ponosna, pokončna.
V asani kamele boste z odpiranjem prsnega koša in zaklonom ustvarjali v telesu
občutek neustrašnosti,
občutek mehkega in sproščenega predela trebuha, želodca
krepili boste vašo srčno čakro, ter s tem potencirali pogum, samozavest, mir
Kamela zdravi:
Dihalne težave
Rahle bolečine v križu
Omotico
Anksioznost
Menstrualne bolečine
Kamele ne izvajate, če:
Imate težave s pritiskom (nizek ali visok)
Migrene
Nespečnost
Resne težave z bolečinami v križu, hrbtnem delu
Težave z bolečinami v vratu
Izvajanje asane:
Začnite kleče, na kolenih in s stopali v širini bokov.
Vaša medenica je pravokotno nad koleni, vaša trtica usmerjena navzdol
Pripeljite svoje roke na srce, v molitveni položaj, porinite ramena nazaj
Odpirajte prsi koš z nagibanjem nazaj, vendar boki ostanejo v nespremenjeni poziciji
Roke položite najprej na boke ter prste usmerite proti tlom, če gre, jih počasi potiskajte po zadnjem delu stegenskih mišic proti kolenom
Če gre, dlani, roke postavite na pete
Sprostite svojo glavo in vrat
Z širokim dihom v asani obstanite 30 sekund do 1 minute
Iz asane odidemo z vdihom in z izdihom počasi roke postavimo ob svoje boke ter se dvignemo čisto počasi gor ter nazaj v sedeč položaj
Počivamo v položaju otroka par vdihov
Med izvajanjem asane smo pozorni na:
Medenica naj bo (četudi verjetno na začetku še ne) zares pravokotno nad koleni,
Lopatici stiskamo skupaj, kot bi se želeli srečati, dotikati,
Ramena neprestano potiskamo proč od ušes,
Dihamo globoko, počasi in pomenljivo – dih nikoli ne zastaja!,
Spodnji del reber pazimo, da ne »štrli« ven, ampak jih rahlo potisnemo k sebi,
Spodnji del hrbtenice, križ, ojačamo z mišicami; pozorni smo, da v križi ni napetosti,
Vrat lahko počasi sproščamo nazaj – zaupajmo si – ko nam uspe naj glava res čisto prosto pade nazaj. Efekt bo osvobajajoč.