Tisti iz vzhodne Slovenije pojedo več ...

Ste vedeli, da se način prehranjevanja razlikuje glede na regijo? Da Slovenci pijemo več vode, vendar pa zaužijemo vse manj zelenjave? Da nas to, kar jemo kot otroci, zaznamuje v odraslem življenju? K pogovoru o slovenskem krožniku smo povabili Roka Poličnika, mag. diet., spec. klin. diet. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

»Prehrana povprečnega Slovenca je na splošno neuravnotežena, saj ne vključuje dovolj zelenjave in rib, poleg tega pa je količina mesa, mastnih, slanih in sladkih živil na krožniku navadno prevelika. Jedi in živila, ki se znajdejo na naših krožnikih, so preslana, saj odrasli zaužijemo v povprečju kar 12 gramov, namesto še sprejemljivih 5 gramov soli,« pojasnjuje Poličnik.

Dodaja, da Slovenci zaužijemo premalo polnozrnatih izdelkov, »ki so vir prehranske vlaknine in zaščitni dejavnik pred nastankom številnih kroničnih bolezni, vključno raka«. Po njemu dostopnih podatkih, naj bi kruh iz polnozrnatih mok občasno uživalo le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 pa naj ga sploh ne uživalo.

Kako pa je bilo v preteklosti?

Če zavrtimo čas nazaj, za 50 ali 100 let, se je na področju ogromno spremenilo. Pravzaprav tedanje in sedanje prehranjevanje, pravi, težko primerjamo, »saj je v tem času prišlo do velikih preobratov v načinu življenja in nenazadnje v pridelavi in predelavi hrane«.

Danes je naše prehranjevanje izredno podobno sodobnemu, razvitemu zahodnemu svetu, ki vključuje tudi možnost hitre prehrane, kar pa ni skladno s prehranskimi smernicami, opozarja sogovornik. »Velik korak je narejen tudi na področju trgovine s hrano in uvozom, saj živila, ki sicer niso značilna za naše okolje, lahko najdemo v vsaki trgovini. Dodatno področje, ki na žalost pogosto negativno vpliva na naše prehranjevalne navade, zlasti na otroke in mladostnike, je tudi marketing nezdravih prehranskih izbir in njihova promocija v medijih.«

Tretjina mladostnikov pije energijske pijače

Na NIJZ opažajo, da prehranjevalne navade slovenskih otrok in mladostnikov, podobno kot pri odraslih, odstopajo od prehranskih priporočil. »Ugotavljamo tudi slabše prehranjevalne navade pri mladostnikih z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Že med predšolskimi otroci je moč opaziti nezadostno uživanje zelenjave ter pretirano uživanje soli in sladkih jedi. Raziskave kažejo, da manj kot petina otrok in mladostnikov vsak enkrat na dan uživa sadje in zelenjavo, nasprotno pa so slovenski mladostniki po uživanju sladkih pijač v samem evropskem vrhu,« navaja Poličnik, ki dodaja še, da več kot tretjina mladostnikov uživa energijske pijače. S starostjo uživanje le-teh še narašča.

Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je prepričan, da je treba o pomenu prehranjevanja bodočim staršem spregovoriti čim prej (Vir slike: NIJZ). 

Vaš otrok izpušča zajtrk?

Zajtrk slovi kot najpomembnejši obrok v dnevu. Temu pritrjujejo tudi izsledki raziskav, ki so pokazali, »da otroci še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk kot enega od najpomembnejših obrokov, ki jim omogoča normalno delovanje, razmišljanje in delo v šoli«. Redno ga izpušča tudi aktivna delovna populacija in ljudje z nižjo stopnjo izobrazbo. »Na splošno ugotavljamo neustrezen ritem prehranjevanja pri aktivni, delovni populaciji, saj vse tri glavne obroke uživa le ena tretjina ljudi,« so pa zato upokojenci tisti, ki najpogosteje zajtrkujejo.

Prepričan je, da je treba o pomenu prehranjevanja bodočim staršem spregovoriti čim prej: »Prehranjevalne navade bodoče matere namreč že v prenatalnem obdobju pomembno vplivajo na preference in razvoj okusov plodu. Zdrava prehrana in prehranjevalne navade se nato pozneje oblikujejo v družini, zato je ozaveščenost staršev na tem področju izredno pomembna. Navade v prehranjevanju igrajo pomembno vlogo tudi v organiziranih sistemih prehranjevanja v vrtcih in šolah. V praksi se namreč nemalokrat srečujemo z dejstvom, da si nekatere šole prizadevajo za uveljavitev ponudbe zdravih jedi in prehranskih izbir, vendar jih otroci zavračajo, ker take hrane niso vajeni od doma.«

Zakaj je kakovostno prehranjevanje tako pomembno?

»Prehrana ima pomemben vpliv na optimalno zdravje, pozitivno vpliva na počutje in kakovost življenja ter preprečuje nekatere zdravstvene probleme. Nezdrave prehranjevalne navade so pomemben dejavnik tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo obolevnost ali celo prezgodnjo smrt. Raziskave kažejo na neposredno povezanost prehranjevanja in kroničnih nenalezljivih bolezni. Neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi predstavlja prispevek k tveganju za nastanek nekaterih kroničnih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju, kot so sladkorna bolezen tipa II, bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka. Po izračunih je kar 41 odstotkov kroničnih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja, pri 38 odstotkov pa prehrana igra ključno vlogo pri nastanku teh bolezni,« izpostavlja Poličnik.

Tveganje za kronične bolezni tesno povezano s hrano

Dodaja še, da je od sedmih ključnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan indeks telesne mase, znižan vnos zelenjave in sadja, telesna nedejavnost, alkohol, kajenje) kar pet dejavnikov tesno povezano s prehrano. Na pojavnost kroničnih bolezni, vključno sladkorne bolezni vpliva torej več dejavnikov, kot so sodoben način življenja, telesna nedejavnost, dedna predispozicija in stres.

Če ste iz osrednje in vzhodne Slovenije ...

Podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog kažejo, da ženske zaužijejo več zelenjave kot moški. »Najbolj redko po zelenjavi posegajo ljudje v starosti od 25 do 39 let, ljudje iz osrednje in vzhodne Slovenije, ljudje z nižjo izobrazbo, delavci ter tisti z nižjimi osebnimi dohodki.«

Če mislite, da Slovenci v zadnjih letih pojemo več zelenjave, vas bo naslednji podatek, ki ga je z nami delil Poličnik, presenetil: vse od leta 2001 je trend uživanja zelenjave namreč v upadu. Smo pa zato bolj »pridni« pri uživanju sadja, kjer dosegamo prehranska priporočila za vnos sadja (od 150 do 250 gramov dnevno).

Slovenci pojemo vse manj zelenjave. Smo pa bolj »pridni« pri uživanju sadja, kjer dosegamo prehranska priporočila za vnos sadja (od 150 do 250 gramov dnevno).

Pozor pri prigrizkih!

Poličnik pojasnjuje, da smo se izboljšali pri nadomeščanju tekočin, saj dajemo vse več poudarka na pitje vode in čajev, na ta račun pa se nekoliko znižuje vnos brezalkoholnih gaziranih in negaziranih pijač. Dodaja pa, da smo vse premalo pozorni pri prigrizkih, zato svetuje, da smo pozorni zlasti, če so ti bogati z maščobami, sladkorjem in soljo. »Pogosto jih ne štejemo kot zaužit obrok, čeprav doprinesejo velik delež k vnosu energije,« poudarja.

Prehranjevanje se začne že v trgovini

»Če se v trgovini ozremo po nakupovalnih vozičkih, lahko ugotovimo, da so pogosto napolnjeni z nezdravimi izbirami, kot so sladke pijače, predelana živila, ki so bogata s sladkorji, soljo, maščobami,« ugotavlja sogovornik, ki doda še eno zanimivost: na področju zdravstva se pogosto izpostavlja, da se prehranjevanje začne že v trgovini oziroma v okoljih, kjer preživimo večino dneva. Na primer v službi, šoli. »Slovenci se podobno kot ljudje ostalega razvitega sveta srečujemo s pomanjkanjem časa, kar je posledično povezano tudi s tem, da se poslužujemo hrane, ki jo imamo pri roki.«

12 korakov do pravilnega prehranjevanja

Za pravilno prehranjevanje je nujen zdrav ritem prehranjevanja. Ne izpuščajte obrokov, dan začnite z zajtrkom.

1. korak: V jedi uživajte. Uživajte pestro hrano, v kateri naj prevladujejo živila rastlinskega izvora

2. korak: Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov

3. korak: Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje lokalnega izvora

4. korak: Bodite telesno aktivni

5. korak: Nadzorujte količino zaužite maščobe: povečajte vnos nenasičenih rastlinskih olj

6. korak: Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mestom

7. korak: Zaužite manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov

8. korak: Jejte manj slano hrano

9. korak: Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil

10. korak: Zaužijte dovolj tekočine

11. korak: Omejite uživanje alkohola

12. korak: Hrano pripravljajte zdravo in higiensko

Pravilno prehranjevanje vam bo koristilo na vsakem koraku. Počutili se boste bolj polni energije, uspešnejši boste v boju proti prehladu in sezonskim obolenjem, obenem pa se boste vsakodnevnih izzivov lažje lotili. Dober in zdrav tek vam želimo!