Koliko vrednosti izgubi sušeno sadje

Sušenje sadja velja za najstarejši način konzerviranja tega živila, prednost takšne predelave je v tem, da sadje ohrani svojo hranilno vrednost, za njegovo shranjevanje pa porabite zelo malo prostora. Je pravzaprav kot sveže sadje, a v koncentrirani obliki.

Sušenje sadja in zelenjave je najstarejši način konzerviranja, velja pa tudi za najbolj zdravega ter seveda ekološkega in, odvisno od način sušenja, lahko je tudi najbolj poceni. Pri sušenju sadja namreč v najmanjši možni meri spreminjamo fizično strukturo sadeža ter ne dodajamo kemičnih snovi oziroma sestavin kot so sol, kis, olje ali sladkor, ki so sicer naravne, a spreminjajo sestavo živil, ki jih želimo konzervirati.

Zgoščeno zdravje

Za sušeno sadje bi lahko dejali, da vsebuje vse, kar ponuja sveže sadje, a v zgoščeni obliki. Pri sušenju sadja gre za to, da živilu odvzamemo od 80 do 90 odstotkov vode, s čimer preprečimo mikroorganizmom, da bi se razmnoževali in tako povzročili gnitje ali nastajanje za zdravje škodljivih snovi.

S sušenjem sadje ohrani svoj okus ter vonj, kar pa je še bolj pomembno, ohrani hranilno vrednost ter vsebnost mineralov. Sušeno sadje ne vsebuje holesterola, zato ima blagodejen učinek na maščobe v krvi, poleg tega vsebuje veliko vlaknin, kar prispeva k delovanju prebave. Tak primer so vsekakor suhe slive, pa tudi fige in rozine. Uživanje je priporočljivo osebam vseh starosti, lahko je del zajtrka ali pa malice.

Trije načini sušenja

Prednost sušenega sadja pred konzerviranim v kozarcih ali s shranjevanjem v zamrzovalniku je ta, da ne potrebujemo pravzaprav nobenih pripomočkov in minimalno prostora za shranjevanje. Sadje je mogoče sušiti na tri načine: na soncu, v sušilniku sadja in v pečici.

• Na soncu: potrebne so precej visoke temperature– 30 stopinj Celzija in več, nizka stopnja vlage v zraku (manj kot 60 odstotna) ter lahkotna sapica, sadje sušimo več dni; če se pogoji med sušenjem močno spremenijo, bo morda treba sadje zavreči, saj ne bo primerno posušeno
• V pečici: pri stalni temperaturi 50 – 60 stopinj Celzija, idealno je, če pečica omogoča ventilacijo, sušiti je treba kakšnih 8 ur dnevno, ter postopek ponavljati 4 dni
• V sušilniku: gre za električni aparat, ki omogoča sušenje sadja doma, pri sušenju upoštevate navodila proizvajalca

Ni primerno za vse

Čeprav je sušeno sadje primerno za večino ljudi, se mu morajo nekatere osebe izogibati. Med te sodijo:

• osebe s težavami z ledvicami,
• tisti, ki sledijo strogi nizkokalorični dieti, ter
• diabetiki, saj sušeno sadje vsebuje veliko sladkorjev.

Suho sadje se odsvetuje osebam s Chronovo boleznijo v akutni fazi, komur trpi zaradi razjed ali vnetij na črevesju ter vsem, ki imajo zaradi bolezenskega stanja predpisano dieto z nizko vsebnostjo vlaknin.