Ne, kaj ješ, ampak, kako kombiniraš

Pravilna in zdrava prehrana ni odvisna samo od tega, kakšno hrano jemo. Poleg tega, da se prehranjujemo zdravo, je bistveno tudi, kako živila med seboj kombiniramo.

Vsako živilo potrebuje za pravilno prebavo različno količino časa, različne encime in kislinsko-bazična ravnovesja:

• beljakovine, potrebujejo kislo okolje,
• ogljikovi hidrati in kislo sadje (pomaranče, ananas), se bolje razgradijo v alkalnem okolju.

Istočasno uživanje živil, ki potrebujejo za presnovo različne pogoje podaljša čas prebave ter lahko povzroči nepopolno prebavo in prebavne težave, ki se kažejo kot:

• napenjanje,
• vetrove,
• drisko,
• slabost in
• utrujenost.

Razdelitev živil

Ogljikovi hidrati

• enostavni: med, sladkor, sadje
• sestavljeni (predvsem škrobna živila): žita (pšenica, riž, koruza, ječmen, oves, rž, ajda, proso), izdelki (moka, kosmiči, kuskus, zdrob, testenine, kruh, …); med škrobna živila spada tudi krompir

Ogljikovi hidrati so pomemben člen v prehranjevalni piramidi. Naše telo ogljikove hidrate presnavlja do glukoze, ki predstavlja glavni vir energije za naše celice.

Beljakovine

• vsa živila živalskega izvora: meso, ribe in morski sadeži, mleko, sir, jogurt, jajca
• stročnice (so tudi zelo bogate z ogljikovimi hidrati): fižol, leča, čičerika, grah, bob

Beljakovine niso samo pomembno hranilo, ampak tudi največja komponenta v telesu, takoj za vodo. So najpomembnejše sestavine vsake celice in vseh življenjskih tekočin. Pomembno vlogo imajo tudi pri vnosu in shranjevanju drugih hranil, pri katalizi biokemičnih reakcij in pri imunski odpornosti.

Maščobe

• nasičene: maslo, margarina, kokosovo olje
• nenasičene: rastlinska olja (oljčno, bučno, laneno, konopljino, sezamovo, …)

Maščobe v prehrani so za človeka nujne, saj vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, poleg tega pa povečujejo energijsko gostoto hrane in pospešujejo absorbcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K).

Pravilne kombinacije

Pri pravilnem kombiniranju živil upoštevamo pravila, ki nam omogočajo lažjo prebavo:

• V istem obroku ne kombiniramo beljakovin in ogljikovih hidratov.
• Kombiniramo beljakovine in zelenjavo ali ogljikove hidrate in zelenjavo.
• Med obroki, bogatimi z ogljikovimi hidrati in beljakovinskimi obroki naj minejo 3 do 4 ure.
• V istem obroku tudi ni priporočljivo kombinirati različnih beljakovin (npr. različnih vrst mesa) in različnih ogljikovih hidratov.
• Ne kombiniramo ogljikovih hidratov in kisle hrane (paradižnik, kis, limonin sok).
• Maščobe lahko kombiniramo tako z beljakovinami ali z ogljikovimi hidrati, vendar je zaradi večje kalorične vrednosti pri uporabi maščob potrebna zmernost.
• Sadje se zelo hitro prebavi, zato ga je treba jesti na prazen želodec, po možnosti sveže. Najugodnejši čas za uživanje sadja je torej dopoldne, saj nam med razgradnjo daje energijo, namesto da bi nam jo jemalo. Nikoli ne jejte sadja po obroku, kot sladico, saj zaradi druge hrane v želodcu ne bo dovolj hitro zapustilo želodca, kar utegne povzročiti bolečine in druge neprijetnosti.

Primeri pravilnih kombinacij:

• meso in zelenjava (vendar NE krompir!)
• riž in zelenjava
• kruh in zelenjava
• riba in zelenjava

Primeri napačnih kombinacij:

• meso in krompir
• riba in riž
• meso in testenine
• sir in kruh
• žitarice in mleko

Upoštevajte teh nekaj preprostih pravil in opazili boste, da se počutite sveži in polni energije, prebava se bo izboljšala, najbrž pa boste tudi izgubili kak odvečen kilogram.