Negativne kalorije – ne nasedajte neresnici!

Vse več je govoric o negativnih kalorijah, hrani, ki naj bi bila tako težko prebavljiva, da, naj bi za njeno razgradnjo porabili več kalorij, kot jih ima ona sama. Zveni idealno za shujševalno dieto. A nikar ne nasedajte neresnicam!

Med živila, ki naj bi vsebovala »negativne kalorije«, prištevajo običajno:

• Zeleno zelenjavo,
• tropsko sadje in
• Jagodičevje

Negativne kalorije - kaj je res in kaj ne

Vsaka hrana ima nekolikšen termičen učinek. To je količina energije, ki jo potrebujemo za prebavo in absorpcijo hranil. A resnica je, da nobena hrana nima višjega termičnega učinka od svoje kalorične vrednosti.

• Termičen učinek ogljikovih hidratov predstavlja približno 15% njihove kalorične vrednosti.
• Termičen učinek beljakovin predstavlja približno 30% njihove kalorične vrednosti.

Zanimivo je, da večina spletnih virov izpostavlja prav zelenjavo in sadje kot hranila z največ negativnimi kalorijami. Tu pa vidimo, da imajo beljakovine najvišji termičen učinek, torej za njihovo prebavo porabimo največ kalorij. Nikoli pa več kot je njihova kalorična vrednost.

Primer razmerja: negativne kalorije - kalorična vrednost

Najpogosteje izpostavljena zelenjava, ki naj bi vsebovala negativne kalorije je stebelna zelena. Eno veliko steblo z listi, načeloma ne vsebuje več kot 20 kalorij. Da jo prebavimo, porabimo 2 do 3 kalorije. Daleč od tega, da bi zaužili manj, kot porabimo za prebavo.

Dietna vlakna – edini element, ki nima kalorične vrednosti

Edini element v hrani, ki ga ne moremo prebaviti in zato za nas nima kalorične vrednosti, so dietne vlaknine. Acai jagode, ki vsebujejo kar 40% vlaknin, zato izredno pospešujejo prebavo, hkrati pa imajo nizko kalorično vrednost.

Podobno je s chia semeni. Jušna žlica teh posebnih semen naj bi načeloma vsebovala 130 kalorij, ker pa celotnega živila ne moremo prebaviti in izkoristiti, je efektivnih kalorij v tem živilu zgolj 100.

Le v takšnih primerih bi lahko govorili o negativnih kalorijah … A tudi tu seveda to število negativnih kalorij ne doseže ali preseže kalorične vrednosti sadeža.

Presna hrana ima manj kalorij kot kuhana

Drugi primer, v katerem bi lahko govorili o manjši kalorični vrednosti živila, kot sicer velja po splošni nutricistični lestvici, je presna hrana. Ne gre za to, da bi toplotno neobdelana hrana dejansko vsebovala manj kalorij kot kuhana, pečena ali pražena. Gre le za to, da toplotna obdelava opravi nekaj dela namesto naših prebavil.

Kuhano hrano zato lažje prebavimo, s tem pa iz nje tudi potegnemo več.

A pozor! Kalorije niso edino, kar bi vas moralo zanimati pri hrani. Vitamini, minerali, aminokisline in maščobne kisline so mikro živila, ki so za nas nujni. Zato moramo uživati pisano hrano in paziti, da iz hrane dobimo dovolj vsega.

Presno dieto se zato odsvetuje starejšim od 50 let. Z leti se moč naše prebave namreč zmanjšuje, zato obstaja nevarnost, da starejši ljudje, ki bi jedli le presno, ne bi dobili dovolj nutrientov.

Nasvet?

Če želite pokuriti veliko kalorij, žal ne bo šlo drugače, kot da se začnete gibati. Ni treba, da postanete zagret tekač ali igralka tenisa. Pomaga že to, da se 3x na teden odpravite na hiter sprehod, 2x na teden pa svoje telo razmigate s klasičnimi vajami iz osnovne šole – počepi, sklecami, skoki in trebušnjaki.

Žal, drugače ne gre.