Non stop yo-yo efekt, a jaz vztrajam pri »svoji« dieti

Ste eden izmed tako imenovanih »profesionalnih hujsačev«, ki vas je življenje tako »nagradilo«, da ste se primorani ukvarjati z dietami praktično že celo življenje? Če kljub svojim izkušnjam in znanjem vaša telesna teža niha kot yo-yo, morate tole nujno prebrati!

Se prepoznate?

Na dieti ste že praktično celo življenje. Področje shujševalnih diet že tako dobro obvladate, da imate občutek, da vam le redki svetovalci za prehrano in hujšanje še lahko parirajo. Sčasoma ste jih preprosto nehali poslušati, saj večinoma udarijo mimo, vi pa ste že vse preizkusili in ugotovili, da nič, kar priporočajo, ne deluje. Edina stvar, ki deluje, je vaša dieta. Četudi kratkoročno … Vsa teža, ki jo izgubite, sčasoma pride nazaj.

Ste se kdaj vprašali, zakaj pride do yo-yo učinka? Zakaj vaša dieta deluje le nekaj časa, nato pa vse, kar ste izgubili, dobite nazaj?

»Edini vir znanja je izkušnja«

To je trdil že priznani znanstvenik Albert Einstein. Zatrjeval je, da najboljše znanje prihaja iz izkušenj. Tudi na področju hujšanja to res velja. Ljudje, ki se posvečajo hujšanju že celo življenje, dejansko so strokovnjaki in za marsikaterega nutricionista predstavljajo prav poseben izziv. Zakaj?

Poslušajte svoje telo - dejstvo ali dvorezen meč?

Poslušati svoje telo je izredno pomembno. Sploh v današnjem času, ko je življenjski tempo tako hiter, da sploh ne prisluhnemo več zdravi pameti, občutkom in notranjemu glasu. No, dokler nas narava ne brcne in nad nas pošlje kakšno zdravstveno nadlogo. Pa vseeno se moramo vprašati – ima notranji glas oz. naše telo vedno prav?

Ravno danes smo prejeli e-mail stranke iz našega programa hujšanja v Sensilabovih trgovinah, ki je v svoj dnevnik napisala: »Včeraj zvečer sem pojedla dve čokoladi in paket piškotov.« Pod opombe je napisala: »Moje telo je tako želelo.«

Hmmm, stranka je očitno poslušala svoje telo. Isti odgovor bi najbrž dobili od vseh pivcev v sosednjem lokalu, ki dan za dnem pijejo pivo. Tudi oni definitivno poslušajo svoje telo.

Morda prisluhnemo napačnemu glasu

Ste že preverili kdaj vsebnost bakterije kandide v svojem telesu? Testirate se lahko preprosto s pljunkom na tešče v poln kozarec vode. Zdrava slina plava na vrhu, slina prepojena s candido pa se po nitkah dol usede na dno kozarca ali na kakšen drug način spremeni svojo obliko.

Kandida se hrani s sladkorjem in ob njeni prekomerni razraščenosti, naše telo dobesedno hlasta za sladkorjem, nas pa nadleguje z napadi na sladkarije in ogljikove hidrate, ki se v telesu razgradijo v glukozo. Še vedno mislite, da ima telo vedno prav? Da ga morate vedno poslušati?

Poslušajte telo, a racionalno

Ljudje imamo nad telesom več nadzora, kot si mislimo. Potrebno ga je le pripraviti, da bo delalo za nas.

Genskim dejavnikom na področju prehranjevanja se pripisuje preveč pomembnosti in preveč izgovorov. Bolje bi bilo reči, da se prehranjevanje začne v glavi.

Prebavni trakt je mehanizem, tesno povezan z možgani, zato je trditev, da se prehranjevanje začne v glavi, popolnoma na mestu.

Ob določeni hrani, predvsem sladkorju, se v možganih začne sproščati dopamin, ki nas obda z ugodnimi občutki, ki nas zavedejo da naše telo to potrebuje, v bistvu se je pa samo navadilo ugodnega občutka in od njega postalo odvisno.

Dobro počutje po zaužitju določene hrane je tako le farsa, saj dejansko s prevelikimi vnosi določenih živil telesu na dolgi rok škodujemo, čeprav se nam zdi, da to v tistem trenutku potrebujemo točno to in je pravo za nas.

Navada je železna srajca

Ta stara fraza ne velja le za naše obnašanje, ampak tudi za naš prebavni trakt. Da to drži, lahko opazite po praznikih, ko si želite več hrane, bolj mastno, slajšo in težjo hrano kot običajno.

Po velikemu vnosu točno določenih živil, se telo na njih navadi in nas kasneje opominja, da si jih ponovno želi in to v taki količini, kot jih je dobivalo prej. Se pravi, telo lahko navadimo na določena živila, zato pazimo, na kaj ga navajamo.

Če bomo telo navadili na zdravo in primerno hrano, bo želelo več takšne hrane in sčasoma bo nehalo delovati v nasprotju z našimi cilji, ampak jih bo začelo podpirati. Če ga bomo prepričali, da bo delalo za nas, nam lahko služi v vitalni obliki še dolga leta.

Nauk za strokovnjake hujšanja

Če ste postali mojster hujšanja, bodite torej pozorni, kdaj vam telo res nekaj šepeta in kdaj gre za porušeno ravnovesje ali grdo razvado. Ukrotite ga z lastnim znanjem in mu pomagajte, da bo podpiralo vaše cilje. Ves čas. Ne le do prvih rezultatov.

Obstaja najboljša dieta na svetu?

Na trgu je ogromno diet, le katera je najboljša? Pravi nutricist bo rekel, da ima vsaka nekaj zelo pomembnih koristi. Noben pravi nutricist se ne opredeljuje in ljudem vsiljuje striktno eno teorijo.

Dejstvo je, da imajo vse znane diete ne glede na to, kako so si nasprotujoče, eno zelo pomembno skupno lastnost. Ljudi motivirajo, da se ukvarjajo z živili, z lastnim telesom in zdravjem, kar pa je konec koncev najpomembnejše.

A vseeno, poglejmo si prednosti in slabosti različnih diet, ki so v zadnjih letih najbolj popularne.

Paleo dieta vs. veganska dieta

Na prvi pogled gre za dve popolnoma nasprotni si dieti. A obe dieti zagovarjata naravna živila in v kolikor sta pravilno izvedeni, bi lahko obe označili za zdrav način prehranjevanja.

Dandanašnji čas predelanih, konzerviranih, hormonsko obdelanih živil ni naredil nikomur prav nič dobrega. Zahodni jedilnik je čisto preveč prenasičen z ogljikovimi hidrati, samo o tem drugič. Obe dieti zagovarjata večje vnose beljakovin, saj so aminokisline osnovni gradniki človeških celic, zato je prav da so vsakodnevno na našem jedilniku.

Na tej točki bi lahko rekli, da gresta obe dieti še z roko v roki. Ta simbioza pa se zaključi takoj, ko je potrebno izbrati vir beljakovin. Je to res nujno?

Živalske beljakovine vs. rastlinske beljakovine

Struktura živalskih beljakovin oziroma aminokislin je precej bolj podobna človeškim beljakovinam, kot rastlinska. Zaradi te podobnosti jih imenujemo »popolne« aminokisline in so esencialne za človeka. Iz tega vidika marsikdo zaključi, živalske beljakovine so boljše, amen! Ampak naš zaključek ne bo tako hiter.

Živalske beljakovine so bolj popolne od rastlinskih, vendar pa se tukaj pojavi vprašanje, v kakšni količini na dnevnem nivoju so za naše telo sploh koristne?

Maja Appleby, certificirana osebna trenerka iz Mayo klinike, ki je sicer zagovornica živalskih beljakovin, opozarja, da z njimi ni za pretiravati.

Težava živalskih beljakovin je predvsem, da:

• povzročajo izredno kislo okolje,
• so težko prebavljive in
• vsebujejo ogromno nasičenih maščob.

Nasičene maščobe sicer niso slabe, vendar v prekomerni količini povzročajo aterosklerozo. Količina proteinov v telesu začne upadati šele po 50-em letu, zato pred tem obdobjem z vnosom enih in istih beljakovin ni za pretiravati.

Strokovnjaki opozarjajo

Strokovnjaki pravijo, da ljudje, ki praktično živijo na mesnih dietah, še posebej če zaužijejo veliko rdečega mesa, imajo 20% več možnosti da razvijejo raka na debelem črevesju.

Dr. Valter Longo iz univerze v Južni Kaliforniji je rekel celo, da razpolaga z prepričljivimi dokazi, da je živalska proteinska dieta skoraj tako škodljiva kot kajenje, saj tako zelo močno zvišuje pH v telesu.

Rastlinske beljakovine – »nepopolne«, a vseeno koristne

Medtem ko rastlinske beljakovine sicer ne vsebujejo prav vseh esencialnih aminokislin, katere človeško telo potrebuje, imajo vseeno druge prednosti.

• Povzročajo alkalno okolje, ki je za nas optimalno in zdravo,
• so zelo lahko prebavljive,
• ne vsebujejo nobenih hormonov ali antibiotikov,
• dokazano preprečujejo kronične bolezni,
• preprečujejo aterosklerozo,
• zmanjšajo vnetje še posebej po športni aktivnosti,
• povečujejo kognitivne sposobnosti,
• zmanjšujejo tveganja srčno-žilnih bolezni
• za nameček pa vsebujejo tudi delež zdravih ogljikovih hidratov.

Čeprav so novodobna dognanja pokazala, da je prekomerna količina ogljikovih hidratov škodljiva, samo beljakovinska dieta na dolgi rok ni priporočljiva, saj naše telo brez njih kasneje odreagira s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi, utrujenostjo itd.

»Dobri« ogljikovi hidrati, ki vsebujejo veliko vlaknin (stročnice, oreščki, zrna ...), so prav tako esencialni za naše telo kot beljakovine. Kombinacija živalskih in rastlinskih beljakovin z dobrimi ogljikovimi hidrati je zmagovalna.

Zakaj bi se opredeljevali po nepotrebnem?

Če nimamo verskih ali moralnih zadržkov, se ni potrebe držati striktno ene teorije in striktno ene diete, saj smo ugotovili, da ima vsaka svoje prednosti in pomanjkljivosti. 

Predvsem pa je bolj pomembno ustvarjati dnevne navade za naše telo, kot pa se ukvarjati s teorijami diete, saj nas ekstremi, v katere diete ponavadi stremijo, vračajo v vedno isto izhodišče.

Ni pomembno najti »prave diete« zase. Besedi »dieta« se poskušajmo izogniti, saj nas omejuje na določen čas, pomembno je najti pravi prehranjevalni slog zase in telo nanj navaditi za vedno.