RAZBIJAMO MITE: Odrasli v svoji prehrani ne potrebujejo mleka

Mleko v svoji prehrani uživamo od rojstva. Poraja pa se vprašanje, o katerem pišejo mnogi strokovnjaki iz celega sveta – ali mleko potrebujemo le v otroštvu, ali obstajajo pozitivni učinki tudi če ga uživamo v odrasli dobi.

MLEKO JE VIR KALIJA TER KALCIJA

Surovo mleko je bogat vir beljakovin ter vitaminov in mineralov. Naravno in neobdelano mleko vsebuje kalij, ki je pomemben za delovanje srca in igra ključno vlogo pri živčnih impulzih ali pri krčenju mišic. V naravi ga najdemo tudi v bananah, sokovih citrusov, avokadu, lososu in piščancu.

Poleg kalija je kravje mleko bogato tudi kalcijem, ki ohranja zdravje naših kosti in sklepov. Problem, ki ga večina znanstvenikov raziskuje pa je, ali človeško telo sploh lahko absorbira kalcij iz kravjega mleka. Poleg mleka, kalcij najdemo tudi v suhih figah, mandljih, fižolu, repi, datljih itd. 

GA RES PRIPOROČAJO?

Mit o mleku, ki naj bi bil poln beljakovin, kalija in kalcija, se je razširil po celem svetu. Vendar vprašanje ostaja – ali kravje mleko človeškemu telesu zares lahko izboljša zdravje ter okrepi kosti.

Najbolj presenetljiva ugotovitev znanstvenih študij[1] je pokazala, da človeško telo  s težavo absorbira kalcij iz kravjega mleka. Kadar telo kalcija ali katerega koli drugega vitamina ne prejme iz hrane, ga mora ustvariti oziroma pridobiti iz lastnih virov – kalcij pridobi iz kosti.

Kot vse živalsko pridobljene beljakovine, ima tudi mleko kisel pH, kar bi lahko obremenilo jetra. Zato mora naše telo kisel pH v mleku nevtralizirati in za to uporabi kalcij – v največjih količinah ga shranjuje prav v kosteh. Ko torej telo izvleče kalcij iz kosti, da bi nevtraliziral kisel učinek mleka, ga hkrati vnese v telo in izloči preko urina.[2]

Torej lahko trdimo, da z mlekom v telo kalcija ne vnašamo, ampak ga pravno nasprotno – celo izločamo iz naših kosti. Zato z mlekom, ki ga dnevno spijemo ne zaščitimo svojih kosti pred zlomi. Kot dokaz lahko preverimo tudi statistiko zlomov, ki kaže, da imajo v državah z najnižjo porabo mlečnih izdelkov tudi najnižjo pojavnost zlomov kosti med njihovimi prebivalci (npr. Azija). [3]

KRAVJE MLEKO JE PROIZVEDENO ZA TELETA

Nihče ne more oporekati dejstvu, da je kravje mleko namenjeno teletom in za njih predstavlja najboljši vir hrane. S pomočjo tega beljakovinsko bogatega hranila lahko do časa, ko ga krava odstavi, poveča svojo težo za kar 8x.  Ko krava tele odstavi, odrasla žival nikdar več ne pije mleka – in enako velja za vsako vrsto sesalcev na tem planetu. 

Mleko vsakega sesalca ima drugačno sestavo – primerno za svojega mladiča. Kravje, ki ga uživamo tudi ljudje, ima v povprečju kar 3x večjo vsebnost beljakovin kot človeško mleko. Zato pri nekaterih ljudeh prihaja do prebavnih težav.

TUDI MLEKO JE PREDELANO

Do konca 19. stoletja so v Evropi uživali izključno nepasterizirano ali surovo mleko. Kasneje pa je skupaj z industrializacijo prišlo do homogenizacije mleka – kar je še dodatno vplivalo na povečanje kislega pH v mleku.

Rej je, da ima surovo kravje mleko bolj nevtralen pH in je zato bolj zdravo, saj manj obremeni telo. Pasterizacija in homogenizacija, s katero obdelujejo mleko danes, pa lahko povzroči dolg seznam prebavnih in drugih zdravstvenih težav.

Problem pa ni le v industrijski predelavi mleka. Problem se pojavlja tudi v dodatkih, ki jih injicirajo molznim kravam, da bi umetno povečali njihovo proizvodnjo mleka.[4]

ODRASLI V SVOJI PREHRANI NE POTREBUJEMO KRAVJEGA MLEKA

Mit, o katerem je bilo narejenih in opravljenih že več raziskav je resničen zaradi vseh industrijskih in predelovalnih procesov, ki zvišujejo kisel pH mleku, kar onemogoča absorpcijo hranil iz mleka. V primeru, da uživate mleko iz okoliških kmetij – iz katerega telo lažje absorbira hranila pa se priporoča uživanje 1-2 dl mleka na dan.

Vsekakor je tako kot pri vsem potrebno poslušati svoje telo. Če čutite, da imate potrebo po pitju mleka ga pijte, drugače pa ga brez slabe vesti lahko opustite.