Obkrožajo nas strupene kemikalije. Bi radi vedeli, kako zmanjšati izpostavljenost?

25. okt. 2016

Povprečen človek je vsak dan izpostavljen več sto različnim sintetičnim strupenim kemikalijam, ki jih bodisi zaužijemo, vdihnemo ali pridejo v telo prek kože. Škoda, ki jo te kemikalije povzročijo, je predvsem odvisna od stopnje izpostavljenosti strupenim snovem, vašega načina življenja in razstrupljevalnih sposobnosti vašega telesa.

V današnjem svetu se sintetično ustvarjenim kemičnim spojinam praktično ne moremo izogniti, saj jih najdemo celo na najbolj odročnih krajih sveta, kot sta led na Arktiki in Antarktiki. Nekatere, ki so v vsakdanji rabi, so zdravju zelo nevarne, na kar opozarja vse več strokovnjakov. Težava nastane, ko jih telo ne uspe izločiti in se začnejo kopičiti v našem organizmu, kjer motijo normalne kemične reakcije v telesu.

Med najbolj problematičnimi kemikalijami so tako imenovani hormonski motilci, ki motijo normalno delovanje hormonov in lahko dolgoročno povzročajo resne zdravstvene težave, kot so neplodnost, bolezni rodil in rak. Vse več je tudi dokazov, da je zgodnja izpostavljenost škodljivim kemičnim snovem povezana z vse večjo pojavnostjo nevroloških težav med otroki – med njimi avtizma, ADHD (pomanjkanje pozornosti in motnja hiperaktivnosti) in težav z zbranostjo. 

Kateri so najpogostejši hormonski motilci?

Skupina ameriških zdravnikov, znanstvenikov in strokovnjakov s področja zdravja, ki se je podpisala pod nedavni projekt Tendr (Targeting Environmental NeuroDevelopmental Risks), opozarja, da nas sporne kemikalije obkrožajo praktično na vsakem koraku. Med njimi so:

  • organofosfatni pesticidi (na sadju in zelenjavi klasične proizvodnje),
  • zaviralci gorenja (polibrominirane difenil etre (PBDE) uporabljajo kot zaščito pred gorenjem na različnih plastičnih in drugih vnetljivih površinah – od tkanin prek kablov, televizorjev in računalnikov do drugih hišnih aparatov),
  • svinec (vsebujejo ga stare gradnje in inštalacije; večje količine se sproščajo, ko so površine poškodovane),
  • ftalati (najdemo jih v igračah in izdelkih za otroke, pa tudi v številnih drugih plastičnih predmetih; plastiki dodajajo ftalate, da je mehkejša oziroma manj toga),
  • onesnaževalci zraka, povezani z izgorevanjem (med njimi so dušikov dioksid, prašni delci, benzen, formaldehid in policiklični aromatski ogljikovodiki, ki se oblikujejo med peko na žaru, torej izgorevanjem maščob pri visokih temperaturah). 

12 ukrepov za manjšo izpostavljenost strupom

Ker zakonodaja tudi to področje ureja zelo (pre)počasi, je najbolje poznati, katere so najbolj problematične kemikalije v vsakdanji rabi, kje se nahajajo in kako se jim lahko izognemo.

  • Zmanjšajte uživanje pesticidov ter kupujte sadje in zelenjavo pri zaupanja vrednemu kmetu ali ekološko pridelke. Temeljito operite sadje in zelenjavo pred zaužitjem.
  • Pogosteje kot velike uživajte manjše morske ribe, kot so sardele in skuše, ki imajo tudi manjšo vsebnost težkih kovin.
  • Izogibajte se različnim oblikam dima: tobačnemu dimu, dimu iz kamina in peči na drva, avtomobilskim izpustom, še posebno v času mirovanja vozil, ter dimu, ki nastaja med peko na žaru.
  • Ko postavljate nove talne obloge, se odločite za umetno maso, ki ne vsebuje ftalatov, ali za naravne materiale, kot so les, bambus in pluta.
  • Ko kupujete oblazinjeno pohištvo, bodite pozorni na oznake z navedbo, da ne ne vsebujejo škodljivih zaviralcev gorenja.
  • Izogibajte se plastičnim igračam, škatlicam in šolskim potrebščinam iz polivinil klorida (PVC), ki je lahko vir ftalatov.
  • Izberite kozmetiko brez dišav, saj se boste tako izognili ftalatom v dišavah. Po možnosti kupujte ekološke izdelke, ki vsebujejo precej manj škodljivih snovi.
  • Zmanjšajte na minimum uporabo čistil za dom, saj vsebujejo velike količine strupenih snovi. Poskušajte jih zamenjati za kis in sodo.
  • Nujno redno zračite vse prostore, s čimer boste bistveno zmanjšali koncentracijo strupenih snovi v zraku.
  • Redno čistite prah (z vlažno krpo ali sesalnikom s HEPA-filtrom), saj lahko vsebuje drobne delce svinca, zaviralcev gorenja, ftalatov in pesticidov.
  •  Sezujte čevlje, ko pridete domov, da ne bi vnašali škodljive snovi v vaš dom. Zato tudi uporabljajte predpražnik, ki večji del umazanije zadrži odzunaj.
  • Izogibajte se WC-papirju, plenicam, vložkom, tamponom, papirnatim, vlažilnim robčkom in drugim higienskim pripomočkom, ki so bilo beljeni s klorom. Med postopkom beljenja s klorom namreč nastaja tudi dioksin, ki je izjemno škodljiv.

Hormonski Detox zanjo


Hormonski Detox zanj