Ali se prenajedamo zaradi bakterij?

9. jan. 2017

Zveni kot znanstvena fantastika, ampak vse več raziskav potrjuje ogromen vpliv črevesnih bakterij na naše razpoloženje, pa tudi na okus za hrano in apetit.

Pomislite, v našem črevesju je teh mikroorganizmov kar 1,5 kilograma! Še več: NJIHOVIH celic je v NAŠEM telesu kar 10-krat več kot naših. In vse bodo naredile, da preživijo. Vas zanima, kaj vse?

Kot kažejo raziskave, nas lahko črevesne bakterije napeljejo, da izbiramo hrano, ki njim prija in ki njim omogoča preživetje. Ene pač bolje uspevajo ob solati in polnozrnatih izdelkih, druge pa ob čipsu in slaščicah. To pa pomeni, da so lahko bakterije v ozadju naše neustavljive želje po točno določeni hrani. Kako jim to uspeva?

Črevesne bakterije direktno komunicirajo z možgani

Čeprav komunikacijske poti niso povsem znane, črevesne bakterije pošiljajo sporočila možganom na več načinov. Med drugim vemo, da črevesne bakterije proizvajajo enake kemične snovi kot možgani (hormone in živčne prenašalce). Ko gre za izbiro hrane, imajo pomemben vpliv hormoni, ki krojijo naše razpoloženje in občutek ugodja - noradrenalin, dopamin in serotonin.

Zato se pojavlja precej osnovana domneva, da nas bakterije napeljujejo k izbiri hrane prek mehanizma nagrajevanja, torej dobrega počutja ob izbiri prav določene hrane. Saj poznate ugodje, ki ga prinašata čokolada ali sladoled? Za nekatere je to čips ali pica. No, to ugodje nastane pod vplivom hormonov, ki jih v veliki meri proizvajajo prav bakterije.

Kako pa se sploh oblikuje črevesna mikrobiota (nekoč znana kot mikroflora)?

Torej se postavlja vprašanje – kaj je bilo prej, jajce ali kokoš, mikrobiota ali naše prehranske želje?

Vemo, da naša prehrana pomembno vpliva na sestavo mikrobiote, ampak na kateri točki bi lahko mikrobi začeli vleči niti in nas »siliti«, da sanjarimo »junk food«? Torej, kako smo sploh začeli jesti tako hrano, ki nas redi, nas poleni in nas »navleče« v začaran krog hrepenenja po osiromašenih sladkorjih in nekakovostnih maščobah.

Kot vedno se vse začne z mamo …

Dolgo se je domnevalo, da sta maternica in otrok pred rojstvom sterilna, vendar zdaj vemo, da ni tako. Otrok se sreča z nekaterimi maminimi bakterijami že pred rojstvom. Vse bolj je jasno, da že mamine prehranske odločitve med nosečnostjo pomembno vplivajo na razvoj otrokove mikrobiote (mikroflore). Mikrobiota pa se začne pospešeno razvijati po rojstvu in se oblikuje med 2. in 3. letom, torej podobno kot imunski sistem.

Ravno zaradi velikega pomena mikrobiote za naše zdravje strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen naravnega rojstva in dojenja. Otroci, rojeni s carskim rezom, se namreč najprej srečajo s škodljivimi bolnišničnimi mikrobi, ne pa z maminimi bolj prijaznimi bakterijami. Prek dojenja pa otrok z materinim mlekom dobi med drugim bakterije in druge varovalne snovi, ki spodbujajo razmnoževanje za zdravje pomembnih bakterij.

Raziskave kažejo, da otroci, rojeni s carskim rezom, in tisti, ki niso bili dojeni, pogosteje zbolevajo in jim pogosteje predpišejo antibiotike. Antibiotiki pa imajo učinek atomske bombe na mikrobioto. Poleg slabih pobijejo namreč tudi dobre. In smo spet ujeti v začaran krog zbolevanja. Pogosto jemanje antibiotikov v zgodnjem otroštvu vpliva tudi na večjo verjetnost za debelost v odrasli dobi.

Zato bi se mamice morale bolj informirati tako glede optimalne prehrane kot glede izbire načina poroda in dojenja. Včasih seveda zaradi zdravstvenih razlogov ne gre drugače, zaskrbljujoč pa je trend naraščanja carskih rezov: v zadnjem desetletju je delež carskih rezov pri nas narasel z okrog 13 % na 20 %! In marsikdaj sta v ozadju sladkorna bolezen in debelost, ki sta v veliki meri povezana s slabimi prehranskimi odločitvami in pomanjkanjem gibanja.

Nauk zgodbe: Že starši pomembno vplivajo na oblikovanje naše mikrobiote, tudi s svojim zgledom. In da ne bo pomote, tudi očetje prenesejo del svoje mikrobiote na potomce. Kako lahko mame in očetje izboljšate svojo mikrobioto in mikrobioto svojih otrok, si lahko preberete na koncu članka.

Res je, na svoje otroštvo ne moremo več vplivati. Kaj lahko torej kot odrasli storimo?

Na področju mikrobiote je nekaj jasno: več različnih črevesnih bakterij = boljši imunski sistem. Različne črevesne bakterije namreč:

- trenirajo naš imunski sistem, da razlikuje dobre mikrobe od slabih in tako krepijo našo odpornost,

- zmanjšujejo možnost alergij, torej pretiranega odziva našega imunskega sistema na nekatere običajne snovi v hrani - najpogosteje v mleku, jajcih, žitih, soji, arašidih in morski hrani.

Seveda si obenem želimo več črevesnih bakterij, ki bodo koristile našemu zdravju, ob katerih se bomo počutili dobro. Prehrana ljudi na zahodu, ki je bogata s procesiranimi in predelanimi živili, pa je daleč od tega (konzerve, predpripravljena hrana za v mikrovalovko, kupljeno sladko in slano pecivo, hrana v menzah, kruh in testenine iz bele moke, oluščen riž, poceni maščobe …). Taka prehrana spodbuja razvoj bakterij, ki nam dolgoročno škodijo: te prek snovi, ki jih izločajo, sodelujejo pri razvoju številnih vnetnih procesov v telesu.

Manjša in dolgo trajajoča vnetja v telesu so povezana z debelostjo, pa tudi s številnimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilni zapleti.

Pokazalo se je tudi, da imajo debeli ljudje drugačno bakterijsko sestavo črevesne mikrobiote kot suhi ali normalno težki, predvsem pa imajo MANJŠO BAKTERIJSKO RAZNOVRSTNOST. Sestava mikrobiote namreč vpliva tudi na to, kako hitro in učinkovito bomo izkoristili energijo iz hrane, kako jo bomo shranili in kako porabili. V starih časih prikrajšanja so bile bakterije, ki omogočajo čim boljši izkoristek hrane, dobrodošle, danes, ko imamo kalorij vrh glave, pa niti ne.

Skratka, sami izbiramo prijatelje – kar velja tudi za naše mikrobe. Pomemben je tudi podatek, da se lahko sestava in aktivnost mikrobiote pod vplivom prehrane zelo hitro spremeni – skoraj dobesedno z danes na jutri.

Praktični ukrepi, kako do čim več različnih bakterijskih prijateljev

Na lanskem mednarodnem srečanju vrhunskih poznavalcev področja mikrobiote Črevesna mikrobiota za zdravje (Gut Microbiota for Health meeting), ki je potekal marca v Barceloni, so sestavili nekaj praktičnih nasvetov, kako izboljšati raznovrstnost črevesne mikrobiote.

Kot ugotavljajo, znanstveniki še niso identificirali najbolj »zdrave« mikrobne sestave, znano pa je, da je RAZNOVRSTNOST ključnega pomena. Večja mikrobna raznovrstnost pomeni večjo odpornost, kar pomeni večjo verjetnost, da bomo bolj zdravi in sposobni se ubraniti različnih bolezni. Torej:

1. Jejte raznovrstno hrano (izogibajte se procesiranim in predelanim živilom, čim več sami kuhajte).

2. Uživajte fermentirano hrano z živimi mikrobi (jogurt, kefir, kislo mleko, naravno kisana zelnjava, kot so zelje, repa in rdeča pesa …).

3. Jejte surovo zelenjavo in sadje.

4. Uživajte zadostno količino različnih vlaknin, ki spodbujajo razvoj raznolike mikrobiote – praktično to pomeni 2-3 različne vrste sadja ali zelenjave pri enem obroku, dobrodošla so tudi polnozrnata živila, ki naj zamenjajo izdelke iz bele moke (kruh, testenine, slano in sladko pecivo …).

5. Izogibajte se uporabi antibiotikov – razen če je to res nujno (še posebno pozorne naj bodo nosečnice in doječe matere).

6. Za umivanje rok uporabljajte običajno milo in vodo, ne pa razkuževalnih (dezinfekcijskih) mil (ravnovesje mikrobov na koži ima zaščitno funkcijo, z razkuževanjem ubijemo tudi dobre bakterije).

7. Čim pogosteje se gibajte v naravi in ne se bati naravne umazanije, kot so pesek, zemlja in trava (ni si treba takoj umiti rok, stik z različnimi mikrobi je dobrodošel).

8. Imejte domačo žival, kot sta mačka ali pes – to se je pokazalo še posebno koristno za otroke že od malih nog (saj se tako poveča naš stik z različnimi mikrobi).

Za bodoče mamice:

9. Dojite svoje otroke – materino mleko vsebuje žive mikrobe in bogato zalogo oligosaharidov, ki bogatijo črevesne bakterije v dojenčkovem črevesju.

10. Izogibajte se nepotrebnim carskim rezom – če pa je že potreben, se z ginekologom porodničarjem pogovorite o možnosti, da novorojenčka premažejo z vzorcem vaše vaginalne »flore« v procesu, kot ga je raziskala ameriška znanstvenica Maria Gloria Dominguez Bello.

Avtorica: Adela Vuković, Sensilab