O sindromu razdražljivega črevesja smo že veliko pisali. Kaj ne bi, če pa je najpogostejša bolezen prebavil. Simptomi niso prijetni, saj so zanj značilne pogoste driske ali zaprtje, bolečine v trebuhu, napihnjenost ter tudi občutek nepopolno izpraznjenega črevesja. Točna razlaga, zakaj se pojavi, ni znana. Pogovarjali smo se s prof. Bojanom Tepešem, dr. med., specialist internist gastroenterolog.

Kako pogosto se v vaši ambulanti znajde bolnik s sindromom razdražljivega črevesja?

Takšni bolniki so zelo pogosti. Prav gotovo jih je med 15 % in 20 %.

Ali lahko potrdite, da je kakovost življenja bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja močno zmanjšana? Kako se to odraža v njihovem vsakdanjiku?

Da, kvaliteta njihovega življenja je močno zmanjšana. Bolniki s srednjo ali težko obliko sindroma razdražljivega črevesja imajo kvaliteto življenja primerljivo z bolniki s sladkorno boleznijo ali bolniki z gastroezofagealno refluksno boleznijo požiralnika.

Čemu bi pripisali to, da se ljudje tako pogosto srečujejo s prebavnimi težavami?

Številne bolezni prebavil so povezane z nezdravim načinom življenja, kot so kajenje, prekomerna telesna teža in stres. Torej so na nek način povezane z življenjem, kot ga imamo v razvitih državah sveta. Rak debelega črevesja in danke je eden najpogostejših rakov sploh. Pogosta sta tudi raka želodca in rebušne slinavke.

Kaj se pravzaprav dogaja na ravni črevesja ob driski ali zaprtju?

Razlogi za drisko so lahko številni, od infekcijskih bolezni do avtoimunih bolezni. Pri sindromu razdražljivega črevesja je razlog v povečani aktivnosti peristaltike črevesja. Zaprtje je lahko posledica upočasnjene peristaltike črevesja ali motenj na nivoju anorektalnih refleksov.

In kakšno vlogo pri tem ima maslena kislina?

Maslena kislina spada med kratkoverižne maščobne kisline, ki so vir hrane za enterocite (celice, ki tvorijo površino črevesnih resic). Pri določenih bolnikih lahko zaradi sprememb makrobiote (bakterij v debelem črevesju in danki) pride do manjše sinteze kratkoverižnih maščobnih kislin. Dodajanje maslene kisline bi v teh primerih imelo tudi terapevtski učinek.

Je torej smiselno, da ljudje s prebavnimi težavami povečajo vnos maslene kisline z ustreznim pripravkom?

Pri vnetjih črevesne sluznice, pri bolnikih po radioterapiji, kemoterapiji in še kje bi dodajanje maslene kisline bilo zelo smiselno.

Kakšne so vaše izkušnje z uživanjem maslene kisline?

Izkušnje so zelo dobre. Rezultati odprte študije zdravljenja bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja z masleno kislino oziroma z izdelkom Butifar, so pokazale zelo dober terapevtski učinek.

Pod vodstvom prof. Bojana Tepeša, dr. med., specialist internist gastroenterolog se je zelo uspešno zaključila raziskava na slovenskih bolnikih z naslovom »Vpliv zdravljenja z masleno kislino na bolnikih s sindromom razdražljivega črevesja«. Raziskava je pokazala, da je zdravljenje z masleno kislino oziroma z izdelkom Butifar statistično značilno izboljšalo kvaliteto življenja bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja. Ob vključitvi bolnikov v raziskavo so bile najpogosteje prisotne bolečine v trebuhu (93,3 %) in napenjanje (93,3 %) ter sluz v blatu (60 %). Po dvomesečnem jemanju kapsul Butifar je prišlo do bistvenega izboljšanja, saj je bolečine v trebuhu navajalo le še 33,3 % bolnikov, napenjanje 33,3 % bolnikov ter sluz v blatu 18,2 % bolnikov. Nihče od bolnikov ni imel neželenih učinkov.