Se ne morete upreti hrani? Morda vas muči kompulzivno prenajedanje.

Se ne morete upreti hrani? Morda vas muči kompulzivno prenajedanje.

18. avg. 2014

Imate kdaj občutek, da je želja po hrani močnejša od vas? Jeste kljub temu, da ste siti? Morda imate prehranjevalno motnjo, ki se imenuje kompulzivno prenajedanje. Pogosto jo zamenjajo z bulimijo, saj sta si obe motnji zelo podobni. Podobno kot pri slednji gre namreč tudi pri kompulzivnem prenajedanju ali obilojedosti za nevzdržno željo po hrani in masovno prenajedanje.

Značilnosti kompulzivnega prenajedanja:

  • Ponavljajoče kompulzivne epizode prenajedanja. Večinoma se pojedo ogromne količine hrane in to v zelo kratkem času (½ ure). Ali pa občutek izgube kontrole v tem času (oseba ima občutek, da ne more nehati jesti ali pa ne more kontrolirati, kaj in koliko poje).   
  • Obdobja kompulzivnega prenajedanja so najpogosteje povezana s sledečim: 
    • posameznik je hitreje kot po navadi; 
    • posameznik je toliko časa, da doseže občutek telesnega ugodja; 
    • posameznik zaužije ogromne količine hrane, kljub temu, da ne čuti fizične lakote; 
    • posameznik se sam sebi gabi ali se po kompulzivnem prenajedanju počuti krivega.  

Želja po hrani lahko deluje pomirjujoče, vendar le za kratek čas. Resničnost je drugačna, saj temu momentu sledijo občutki krivde in gnusa do samega sebe in lastnega telesa. Povečan apetit dolgoročno pomeni povečanje telesne teže in debelost, ki še dodatno poveča željo po prenajedanju.   

Ljudje, ki trpijo za tovrstno prehranjevalno motnjo, imajo negativen odnos in gojijo negativna čustva do lastne osebnosti in telesa. Izgubijo samospoštovanje. In da bi se lahko soočali z vsem tem, da bi se osvobodili tovrstnih tegob, jedo vse več in več.  

Tako se razvije grozovit krog: ljudje jedo, da bi v hrani našli uteho, vendar se nato počutijo še slabše in se ponovno zatečejo k hrani.   

Čustveni simptomi kompulzivnega prenajedanja:

  • občutki stresa ali napetosti, ki se pomirijo le ob prehranjevanju, 
  • občutja sramu po preobilnemu obroku; 
  • občutek otopelosti med jedjo, kot da nas ni več tam ali pa kot bi postali avtopiloti; 
  • občutek, da ne bomo nikoli popolnoma zadovoljni, ne glede na to, koliko pojemo; 
  • občutki krivde, gnusa ali depresija po obdobju prenajedanja; 
  • obupavanje glede kontrole nad telesno težo in količino hrane. 

Kako zdravimo kompulzivno prenajedanje?

  • Kognitivno-vedenjska terapija – se osredotoča na destruktivne misli in dejanja, ki se tičejo kompulzivnega prenajedanja. Terapevt pomaga pacientu prepoznati, kaj je tisto, kar povzroča prehranjevalno motnjo in svetuje, kako se ogniti ali spopasti s težavo.   
  • Medosebna psihoterapija – se osredotoča na medosebne težave, ki pospešujejo h kompulzivni prenajedanje. Terapevt pacientu pomaga izboljšati komunikacijske sposobnosti in razviti zdrave odnose z družino in prijatelji. 
  • Osebnostna terapija – dialektika – v kombinaciji s kognitivno – vedenjsko terapijo cilja na učenje pacienta, kako prilagoditi čustva in kako se soočiti s stresom. 
  • Ljudje, ki trpijo za to prehranjevalno motnjo se lahko udeležijo skupinskih terapevtskih srečanj, na katerih sodelujejo osebe s podobnimi težavami.   
Oznake