RAZBIJAMO MITE: Se res redimo zaradi ogljikovih hidratov?

Vprašanje – zaradi katere vrste živil se redimo – je vprašanje, na katerega želi odgovor prav vsak. 

Je res nujno, da se zgrozimo nad prijateljico, ki reče: »joj tega pa ne bom jedla, ker vsebuje preveč ogljikovih hidratov«?

Vendar ogljikovi hidrati v celoti, niso vaš glavni sovražnik. Prenajedanje, uživanje napačne vrste ogljikovih hidratov, premalo telesne aktivnosti – to so problemi, ki bi vas med hujšanjem morali bolj skrbeti.

O ogljikovih hidratih morate vedeti, da…

spadajo v skupino makronutrientov, torej živil, ki jih naše telo potrebuje za normalno in zdravo delovanje. Med makronutriente tako spadajo tudi beljakovine in maščobe.

Ogljikovi hidrati našemu telesu predstavljajo:

• primaren vir goriva in energije;
• omogočajo normalno delovanje centralnega živčnega sistema, jeter, možganov in mišic;
• naše mišice in jetra jih lahko shranijo za poznejšo uporabo.[1]

Torej, ogljikovi hidrati v osnovi telo zalagajo z energijo in tudi kalorijami. Če jih bomo zaužili več, kot jih lahko s telesno vadbo porabimo, se bodo pričeli shranjevati v obliki maščobnih oblog. Če bi jih iz prehrane popolnoma izključili, pa lahko povzročimo omejeno delovanje katerega od pomembnih organov.

Se res redimo zaradi NJIH?

Na to vprašanje ne moremo podati enostavnega odgovora, saj je vsak posameznik edinstven. Prevelike količine ogljikovih hidratov bodo vplivale na povečanje telesne teže – a ponovno je odvisno, katere ogljikove hidrate sploh uživamo.

Ko pomislimo na ogljikove hidrate naprej pomislimo na sladkor, riž, kruh testenine…

Sladkor vsebuje enostavne ogljikove hidrate, ki jih telo sprejme in razgradi izjemno hitro. Saj poznate tisti občutek, ko ste le za 15 minut res polni energije. Po tem pa občutite še večjo utrujenost, razdraženost, živčnost...

Pri bolj kompleksnih ogljikovih hidratih je zgodba drugačna. Rjavi in črni riž, kvinoja, polnozrnat kruh in testenine, so le nekateri od vseh ogljikovih hidratov, ki se razgrajujejo počasneje in tako vaše telo zalagajo z energijo dalj časa ter bolj enakomerno. [2]

Kako lahko določim dnevno potrebo?

Količina ogljikovih hidratov, ki jo lahko užijete, je odvisna od vas. Najprej odgovorite na naslednji vprašanji:

1. Se po obroku ogljikovih hidratov počutite napihnjeno, utrujeno, brez energije in volje?
2. Se po obroku ogljikovih hidratov počutite polni energije, pripravljeni, da osvojite svet?

Če ste na prvo vprašanje odgovorili z DA, to pomeni, da ima vaše telo zadosti shranjene energije, ki jo še mora porabiti in lahko vnos ogljikovih hidratov z naslednjim obrokom zmanjšate.

Če ste na drugo vprašanje odgovorili z DA, ste na pravi poti – ogljikovi hidrati vam sproti zagotavljajo energijo, z njo niso prenasičeni, zato kar nadaljujte s svojim uravnoteženim prehranjevalnim stilom.[3]

Na kaj moram paziti pri uživanju ogljikovih hidratov?

1. Ob uživanju prevelike količine ogljikovih hidratov, jih bo vaše telo pričelo shranjevati v mišicah in jetrih. Če jih ne boste preko telesne vadbe porabili, bodo tam tudi ostali in se preobrazili v maščobne obloge.
2. Ob neredni telesni vadbi naše telo ne potrebuje veliko ogljikovih hidratov, če že, pa rajši posezite po polnozrnatih in ne belih testeninah in kruhu.
3. Ob redni telesni vadbi morate svoje telo nahraniti in mu dati energijo s pomočjo zdravih in kompleksnejših ogljikovih hidratov in ne z enostavnimi sladkorji.
4. Enačbe za dnevni vnos ogljikovih hidratov ni – poslušajte svoje telo in upoštevajte njegove potrebe. Le tako vam bo uspelo ohraniti zdrav življenjski slog in zdravo telo.

Sensilab priporoča: