Intervju: Stres - kako si lahko pomagamo?

Na vprašanja o stresu in kako se z njim spopasti, odgovarja ga. Martina Ajd Bežan, mag. farm. iz lekarne Domžale.

Vsi govorimo o stresu. Kako pogost je stres v današnjem času?

V hitrem tempu življenja, ko mora marsikdo krmariti med družinskimi in službenimi obveznostmi, je stres nekaj zelo pogostega. Za naše zdravje je škodljiva dolgotrajna izpostavljenost stresu. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa.

Kaj pa stres sploh je?

Stres je odziv telesa na škodljive dražljaje iz okolja. Ti dražljaji (stresorji) so lahko različni: blisk, ropot, bolezen, žalost, hrup, naglica. Telo se nanje odziva z alarmno reakcijo: pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, povečajo se budnost, previdnost in pozornost. Stres je povsem osebna izkušnja, ki nastopi kot posledica porušenega ravnovesja med zahtevami na eni in dojemanjem zahtev na drugi strani.

Torej je lahko nevarno, če smo stalno izpostavljeni stresu?

Tako je. Stalna izpostavljenost stresu lahko namreč vodi v resne težave in obolenja, kot so kronična utrujenost oziroma izgorelost, razdražljivost, glavoboli in migrene, vrtoglavice, nespečnost, težave z želodcem ali črevesjem, oslabljen imunski sistem, celo povišan krvni tlak in bolezni srca ter ožilja. Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni.

Kako si lahko pomagamo?

Veliko je načinov, kako premagovati stres, vendar pa so ti načini povezani s spremembo življenjskega sloga. To pa pri marsikomu ni vedno enostavno

Dobro je, če si zastavite prioritete v življenju. Potem boste vedeli, katere stvari so pomembne in katere ne. Izberite svari, ki vas veselijo, to je lahko poslušanje glasbe, ples, kuhanje … najdite kakšen konjiček ob katerem se boste sprostili.

• Pravijo, da je smeh pol zdravja. Torej, smejte se! Poglejte si kakšno dobro komedijo ali gledališko predstavo.
• Družite se s prijatelji ali ljudmi, ki na vas vplivajo pozitivno.
• Pojdite na svež zrak. Kisik izboljša naše razpoloženje in nam pomaga, da se hitreje sprostimo.
• Nujno je redno telesno gibanje, bodisi telovadba ali pa je dovolj že polurni sprehod.

No, ampak v vsakodnevni naglici verjetno večina izmed nas nima časa, da gre vsak dan na sprehod.

• Ravno to je največji problem, da pač nismo sposobni spremeniti življenjskega sloga. Verjetno imamo stalen izgovor: »Pa saj nimam časa.« Dokler boste tako govorili, časa res ne boste imeli. Čas si je treba vzeti in poskrbeti zase. Obstajajo pa tudi izdelki, ki blažijo stres. Ti so lahko popolnoma naravni, imajo dokazano učinkovitost in po njih lahko tudi brez slabe vesti posežete.

Katere naravne sestavine nam lahko pomagajo blažiti stres?

Zdravila ali prehranska dopolnila rastlinskega izvora, ki blažijo stres, nemir in nespečnost vsebujejo baldrijan, poprovo meto, meliso, hmelj, pasionko in šentjanževko. Od drugih sestavin lahko omenim še L-teanina ter rožni koren. L-teanin je glavna aminokislina v listih zelenega čaja, odgovorna je za relaksacijo in poveča odpornost organizma na stres. Rožni koren je znan, da pomaga pri koncentraciji, vzdržljivosti, utrujenosti. Vsebuje adaptogene snovi, s katerimi povečuje odpornost organizma na stres. Poprova meta dopolnjuje te učinke.

K premagovanju stresa pa pomagajo tudi vitamini in minerali. Magnezij sodeluje pri prenosu živčnih impulzov. Vitamini skupine B pa pripomorejo k normalnemu delovanje živčnega sistema. Hkrati zmanjšujejo utrujenost in izčrpanost.