Uporabljamo le 10% možganov?

18. mar. 2016

Možgani so brez dvoma eden najbolj zanimivih organov v našem telesu. Nadzorujejo celotni živčni sistem, omogočajo naše premikanje, govor, dihanje in hkrati tudi tok misli.

Možgani so tako neverjetno kompleksni, saj vsebujejo okrog 100 bilijonov nevronov, ki signale iz okolja pošiljajo v možgane – slednji pa na dražljaj pošljejo odgovor. Naj pojasnimo delovanje možganov s primerom: ko se opečemo, nevroni v možgane pošljejo signal bolečine, možgani pa telesu sporočijo, naj roko, s katero smo se opekli, hitro odmaknemo od vira toplote. 

V možganih se hkrati odvija ogromno različnih operacij, zato še vedno obstajajo stvari, ki jih o možganih niso odkrili niti sodobna medicina, psihologija ali znanost. Medicina in znanost svojo pozornost namenjata proučevanju sestave možganov, medtem ko se psihologija in psihiatrija usmerjata v študij motenj v vedenju, v povezavi z delovanjem možganov.[1]

Stroke, ki možgane proučujejo niso nič novega, še vedno pa je zanimivo, da o možganih, tudi po več letih proučevanja, ne vemo vsega. Se vam ne zdi čudno, da nam  njihovo delovanje še vedno predstavlja uganko? To je posledica njihove kompleksnosti in delovanja na več kot enem področju hkrati. Pri možganih stvari ne moremo enostavno posplošiti, ampak se moramo do vsake informacije prebijati počasi in vztrajno.

Prav to pa nas je pripeljalo do razbijanja naslednjega mita o tem, ali res uporabljamo le 10% možganov.

Izvor mita

Sigurno ste za ta mit slišali že večkrat. O njem sta citate zapisovala že slavni fizik in matematik Albert Einstein in antropologinja Margaret Mead. Vse pa se je pričelo že okrog leta 1900, ko je ameriški psiholog William James izjavil: »povprečen posameznik redko doseže celoten duševni in mentalni potencial«. [1] Ta izjava, pa se je skozi čas interpretirala v različnih variacijah, kar je pripeljalo tudi do nastanka mita, o katerem govorimo danes.

Pojavlja se pomembno vprašanje – zakaj bi imeli ljudje, glede na svojo velikost, največje možgane med vsemi sesalci, če jih sploh ne uporabljamo v celoti?

Ali je mit potrjen?

Odgovore na to vprašanje so zapisovali v knjigah, revijah in številnih dokumentarnih filmih. Glede na to, da naši možgani poleg nadzorovanja vseh 100 bilijonov nevronov upravljajo tudi vse preostale celice našega telesa, lahko z zagotovostjo trdimo, da nikakor ni mogoče, da uporabljamo le 10% celotnih možganov. [2]

Pomislite samo, kaj se zgodi z nami, če si poškodujemo le delček naših možganov. Da bi ob pretresu možganov zadeli le tistih 10%, ki jih uporabljamo in ob tem občutili vrtoglavico, slabost, bi morali imeti že kar neverjetno srečo. Nasprotno od tega, nas lahko celo majhna poškodba možganov ohromi, onemogoči tekoč govor ali vpliva na druge motorične in psihološke sposobnosti.

Aktivnost možganov

Številne raziskave možganov so prikazale, da so možgani aktivni ves čas[3] – ne glede na to, ali spimo, ali smo budni. Nekateri deli možganov so ob določenem času bolj aktivni od drugih, vendar kljub temu ne obstaja niti delček možganov, ki bi bil kadarkoli neaktiven. Naj pojasnimo delovanje možganov s primerom: medtem ko si privoščite prigrizek, vaše roke hrano nosijo k ustom, hrano žvečite, goltate, vmes dihate, vaši možgani pa še vedno ob vsem tem nadzorujejo aktivnost nog – skrbijo za normalen krvni pretok, pa tudi če jih takrat sploh ne uporabljate. 

Še vedno obstaja ogromno stvari, ki jih je potrebno raziskati – seveda bi bilo to res lažje, če bi uporabljali le 10% naših možganov, vendar to ni niti blizu resnice.



[1] http://science.howstuffworks.com/life/inside-the-mind/human-brain/10-brain-myths11.htm#aarp

[2] https://faculty.washington.edu/chudler/tenper.html

[3] http://science.howstuffworks.com/life/inside-the-mind/human-brain/10-brain-myths10.htm


[1] http://science.howstuffworks.com/life/inside-the-mind/human-brain/10-brain-myths10.htm