Jetra vam bo prej »skurila« hrana kot alkohol

1. sep. 2017

Zamaščena jetra, kar pomeni da več kot 5 % jeter zaseda maščoba, so bolezensko stanje. In zamaščena jetra ima več kot 500.000 Slovencev. Če bi zdaj naključnega mimoidočega na ulici vprašali, ali ga skrbi za zdravje njegovih jeter, bi najbrž odgovoril: »Ne, saj nisem alkoholik!« Ampak – tudi vsak četrti Slovenec ni alkoholik, pa ima zamaščena jetra.

Tudi do jetrne ciroze pelje enaka pot za alkoholike kot za nealkoholike z nezdravim življenjskim slogom, le izhodišče je lahko različno. Pri obeh skupinah se najprej razvijejo zamaščena jetra. Potek bolezni je nato enak: od zamaščenih jeter, prek vnetja do pojava brazgotin na jetrih in jetrne ciroze ali raka na jetrih.

Zamaščena jetra imajo tudi normalno težki ljudje

Medtem ko je za alkoholike jasno, kaj jim »razjeda« jetra, je izraz nealkoholna zamaščenost jeter relativno nov in se šele v zadnjih letih o njem pogosteje govori, predvsem v povezavi z epidemijama debelosti in sladkorne bolezni. Dejstvo pa je, da imajo zamaščena jetra tudi normalno težki ljudje z nezdravim življenjskim slogom, torej z neuravnoteženo prehrano, pomanjkanjem gibanja, kajenjem, preobiljem stresa ... Govorimo o pojavu tako imenovanih vitkih zamaščenih jeter (lean fatty liver).

Povišanje maščob v jetrih ni nikoli normalno

Čeprav zamaščena jetra še niso avtocesta do ciroze jeter, lahko precej poslabšajo kakovost življenja, saj imajo jetra zaradi večje količine maščobe slabšo sposobnost regeneracije, poveča pa se tudi dovzetnost za različne okužbe. Da »povišanje maščob v jetrih ni nikoli normalno«, v nedavnem članku za ameriški tednik Time poudari tudi dr. Jaideep Behari, pridruženi profesor in ustanovitelj klinike za zamaščena jetra pri medicinskem centru Pittsburške univerze. Zaradi zamaščenih jeter (steatoze) imajo namreč ljudje večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj.

Pri tretjini zdravih potencialnih darovalcev jeter odkrijejo zamaščenost

Zanimivo je tudi, kako so zdravniki postali pozorni na to bolezen, torej zamaščena jetra: pri posmrtnih obdukcijah in pri testiranju potencialnih darovalcih jeter, ki so sicer zdravi, so odkrili nadpovprečno pojavnost zamaščenih jeter. Med potencialnimi darovalci jeter v Evropi je bilo takih z zamaščenimi jetri do 18 %, v ZDA do 38 %, v Koreji in Indiji nad 50%! »Vse več je ljudi, ki doživljajo odpoved jeter kot posledico začetne zamaščenosti jeter. Ironija pa je, da se obenem zmanjšuje število potencialnih darovalcev – zaradi enakega razloga, zamaščenih jeter,« v članku za Times of India ponazori situacijo dr. Subhash Gupta, glavni jetrni kirurg v Apollo hospital v indijskem New Delhiju.
Taki darovalci niso primerni za darovanje organa, saj bi tako njih kot bolnika, potrebnega presaditve, to resno ogrozilo. Razlog je predvsem v slabši regeneraciji.

Zamaščena jetra niso nedolžna bolezen

»V svoji kliniki vidim vsaj enega ali dva pacienta na teden z napredovano boleznijo jeter, ki so jim na neki točki v preteklosti rekli, naj jih ne skrbi zaradi zamaščenih jeter,« pove dr. Behari. »Glede na vse, kar o zamaščenih jetrih vemo leta 2017, tega ne moremo več povedati svojim pacientom.«
Čeprav je pojavnost zamaščenih jeter v porastu in so tveganja, povezana z zamaščenimi jetri, znana, nimamo še nobenih priporočil glede rednih pregledov. »Obstaja velik prepad med pojavnostjo bolezni in tem, kako jo diagnosticiramo in kako svetujemo o njej,« ugotovi Behari, ki upa, da bodo v prihodnjih letih prilagodili klinična priporočila na tem področju.

In kaj pomaga pri »razmastitvi« jeter?

Zaenkrat še ni nobenih zdravil. Najboljša je izguba odvečne telesne teže in sprememba življenjskega sloga z zdravo prehrano in redno vadbo. Močan adut pri regeneraciji, razstrupljanju in krepitvi jeter pa so tudi izbrane rastlinske učinkovine in hranilne snovi, kot so silibin iz pegastega badlja, fosfolipidi (lecitin), ekstrakt artičoke in vitamin E. Vse te sestavine najdete v izdelku Hepafar forte, ki bo na voljo v spletni trgovini od srede, 6. 9. 2017, dalje ;)