Zgodovina debelosti: Prekomeren vnos ogljikovih hidratov je škodljiv

Priča smo pandemiji debelosti, ki se je začela prav s pojavom prehranske piramide v 80-ih letih. Le-ta priporoča povečano količino ogljikovih hidratov in zamenjavo nasičenih maščob z rastlinskimi olji.

Namesto da bi poslušali sebe in mati Naravo skozi celotno evolucijo, se je cel svet obrnil za ameriškimi smernicami »zdrave« prehrane. Rezultate te sramotne polomije lahko vidite v statistikah kroničnih nenalezljivih boleznih (debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak, duševne bolezni ...). Vse to na račun »strokovnjakov« s področja prehrane, natančneje zaradi slabo narejenih študij in prehranskih lobijev.

Še vedno obstaja prepričanje o dedovanju teh bolezni in slabi genetiki posameznika kot izgovor pred tem, da bi se potrudili in spremenili način prehranjevanja.    

Da bi se človeški genom v zadnjih 40-ih letih bistveno spremenil, je nemogoče. Pojav, ki se je dramatično spremenil, je okolica, v kateri živimo. Prav ta v največji meri vpliva na izražanje naših genov. Geni ne narekujejo debelosti, temveč se le različno izražajo glede na okolico. In pri tem ima velik vpliv ravno prehrana[i].

Človeško telo je narejeno za ohranjanje zdrave ravni telesne maščobe v pogojih, v katerih smo preživeli večino človeške zgodovine. Kot lovci in nabiralci smo jedli živalsko hrano, ki smo si jo ujeli ter rastlinsko hrano, ki smo jo nabrali. Imeli smo dovolj maščobnega tkiva, da nas je preživelo skozi obdobje suše in lakote, nikoli pa toliko, da bi nas oviralo pri lovljenju in ostalih opravilih[ii].

Naš regulacijski sistem je torej rezultat milijonov let evolucijskega razvoja, kjer so bila obdobja izobilja ogljikovih hidratov redka, oziroma le enkrat letno. V današnjem času pa smo nenehno obdani z neomejenimi viri ogljikovih hidratov in to je okolje, za katerega naš sistem za uravnavanje telesne mase ni bil nikoli prilagojen. In vedno več ljudi mora plačevati ceno za spremembo okolja[iii].

Kako torej vpliva prevelika količina ogljikovih hidratov na debelost?

Po zaužitju ogljikovih hidratov se nivo sladkorja v krvi dvigne. Ker je povečana količina sladkorja v krvi nevarna in povzroča različne zaplete, se aktivira trebušna slinavka, ki začne izločati inzulin. Inzulin je hormon, ki transportira glukozo v krvnem obtoku do celic. Največ skladiščnega potenciala za shrambo glukoze imajo mišice (300g) in jetra (100g). Če so te celice prazne (po športni aktivnosti), bo inzulin prenesel glukozo do njih. Kakršenkoli višek glukoze se bo preko de novo lipogeneze v jetrih (pretvorba glukoze v trigliceride) prenesel v maščobno tkivo.