Zgodovina debelosti: Prekomeren vnos ogljikovih hidratov je škodljiv

Zgodovina debelosti: Prekomeren vnos ogljikovih hidratov je škodljiv

18. sep. 2015

Priča smo pandemiji debelosti, ki se je začela prav s pojavom prehranske piramide v 80-ih letih. Le-ta priporoča povečano količino ogljikovih hidratov in zamenjavo nasičenih maščob z rastlinskimi olji.

Namesto da bi poslušali sebe in mati Naravo skozi celotno evolucijo, se je cel svet obrnil za ameriškimi smernicami »zdrave« prehrane. Rezultate te sramotne polomije lahko vidite v statistikah kroničnih nenalezljivih boleznih (debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak, duševne bolezni ...). Vse to na račun »strokovnjakov« s področja prehrane, natančneje zaradi slabo narejenih študij in prehranskih lobijev.

Še vedno obstaja prepričanje o dedovanju teh bolezni in slabi genetiki posameznika kot izgovor pred tem, da bi se potrudili in spremenili način prehranjevanja.    

Da bi se človeški genom v zadnjih 40-ih letih bistveno spremenil, je nemogoče. Pojav, ki se je dramatično spremenil, je okolica, v kateri živimo. Prav ta v največji meri vpliva na izražanje naših genov. Geni ne narekujejo debelosti, temveč se le različno izražajo glede na okolico. In pri tem ima velik vpliv ravno prehrana[i].

Človeško telo je narejeno za ohranjanje zdrave ravni telesne maščobe v pogojih, v katerih smo preživeli večino človeške zgodovine. Kot lovci in nabiralci smo jedli živalsko hrano, ki smo si jo ujeli ter rastlinsko hrano, ki smo jo nabrali. Imeli smo dovolj maščobnega tkiva, da nas je preživelo skozi obdobje suše in lakote, nikoli pa toliko, da bi nas oviralo pri lovljenju in ostalih opravilih[ii].

Naš regulacijski sistem je torej rezultat milijonov let evolucijskega razvoja, kjer so bila obdobja izobilja ogljikovih hidratov redka, oziroma le enkrat letno. V današnjem času pa smo nenehno obdani z neomejenimi viri ogljikovih hidratov in to je okolje, za katerega naš sistem za uravnavanje telesne mase ni bil nikoli prilagojen. In vedno več ljudi mora plačevati ceno za spremembo okolja[iii].

Kako torej vpliva prevelika količina ogljikovih hidratov na debelost?

Po zaužitju ogljikovih hidratov se nivo sladkorja v krvi dvigne. Ker je povečana količina sladkorja v krvi nevarna in povzroča različne zaplete, se aktivira trebušna slinavka, ki začne izločati inzulin. Inzulin je hormon, ki transportira glukozo v krvnem obtoku do celic. Največ skladiščnega potenciala za shrambo glukoze imajo mišice (300g) in jetra (100g). Če so te celice prazne (po športni aktivnosti), bo inzulin prenesel glukozo do njih. Kakršenkoli višek glukoze se bo preko de novo lipogeneze v jetrih (pretvorba glukoze v trigliceride) prenesel v maščobno tkivo.

Slika 1. Vpliv povečane količine ogljikovih hidratov na nalaganje maščobe (Perry idr., 2014)

Z »zdravimi« priporočili o uživanju petih obrokov na dan, ki so sestavljeni pretežno iz ogljikovih hidratov, lahko hitro vidimo, da se bo večina glukoze spremenila v maščobo, saj so mišična in jetrna skladišča pri sedečih posameznikih konstantno zapolnjena. Le pri vrhunskih športnikih, ki trenirajo INTENZIVNO dvakrat na dan in pri genetskih srečnežih ta proces ne velja.

Iz zgornje slike lahko tudi vidimo, da višek glukoze zmanjša HDL (dober holesterol), poveča trigliceride (glavni faktor pri srčno-žilnih boleznih) in poveča nealkoholno zamaščenost jeter (NAFLD)[i]. Kljub temu nekateri še vedno krivijo maščobo za pojav NAFLD, kar sploh ne drži.

Prekomerno uživanje ogljikovih hidratov in nenehno dvigovanje ravni inzulina v krvi povzročita zmanjšanje občutljivosti na inzulin najprej jeter in nato še drugih organov. Maščobno tkivo je zadnje, ki razvije inzulinsko rezistenco. Ko se to zgodi, glukoza ne more več prehajati iz krvi v druga tkiva in vrednost sladkorja v krvi ostaja povišana ne glede na vrednost inzulina[ii].    
Samo nekateri simptomi povišane vrednosti sladkorja v krvi (diabetes tip 2): Debelost (metabolni sindrom), bolezni srca in ožilja (povečan pritisk, srčna kap), poškodbe živcev (nevropatije), poškodbe ledvic, poškodbe na očeh (slepota), poškodbe na stopalih (amputacija).

Kako torej zmanjšati vnos velikih količin ogljikovih hidratov?

  • Ne uživajte sladkanih pijač, jogurtov, mleka
  • Ne uživajte piškotov, bonbonov, čokoladic in ostalih sladkih prigrizkov
  • Zmanjšajte vnos kruha, testenin, kosmičev, riža, krompirja, sadja
  • Povečajte vnos vlaknin (zelenjava) 

Če se ne morete izogniti ali upreti zgoraj omenjeni hrani, polni ogljikovih hidratov, vam priporočam SENSILAB CARB BLOCKER in SENSILAB SUGAR BLOCKER, ki zmanjšata absorbcijo le-teh.


Ogljikovi hidrati predstavljajo pomembno gorivo v našem življenju, vendar se njihova pomembnost z večanjem količine nad 100g na dan hitro obrne v negativno smer. Športniki si lahko zaradi treningov in večje izpraznitve glikogenskih rezerv seveda privoščijo večjo količino le-teh, ostalim pa priporočam nižje vrednosti, odvisno od posameznikovih ciljev.

Avtor besedila:

Tadej Česnik,

univ. dipl. prof. šp. vzg.,

abs. živ. in prehr.



[i] Perry, J., R., Samuel, V., T., Petersen, K., F. in Shulman, G., I. (2014). The role of hepatic lipids in hepatic insulin resistance and type 2 diabetes. Nature, 510, 84-91.

[ii] Gedgaudas, N., T. (2011). Primal body, primal mind. Rochester: Inner Traditions-Bear&Company.



[i] Your habits are more important than your genes. (2009). Dr. Mercola. Pridobljeno 18.8.2015, iz http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2009/09/29/Your-Habits-Are-More-Important-Than-Your-Genes.aspx

 

[ii] Taubes, G. (2011). Why we get fat and what to do about it. New York: Alfred A. Knopf.

 

[iii] Kushner, R., Lawrence, V., Kumar, S. (2013). Practical manual of clinical obesity. Oxford: A John & Sons, Ltd.