Zgodovina debelosti: Pojav prehranske piramide

7. avg. 2015

V celotni človeški zgodovini pa vse do leta 1966, ko je bil narejen prvi popis debelosti, ni nobenih zapisov o kakršnih koli težavah z debelostjo. Evolucijsko gledano je v hipu in v velikem obsegu pandemija debelosti porasla okrog leta 1980 v Ameriki (slika 1). Kmalu so ji sledile tudi vse ostale države sveta (slika 2).

 

 Slika 1. Pojav debelosti v ZDA, 1961-2009 

 

Slika 2. Število prekomerno težkih otrok po svetu.

Kaj se je torej dogajalo okrog leta 1980, da beležimo tolikšen porast debelosti?

V Ameriki je leta 1972 prišel v veljavo nov zakon, ki je spodbujal poljedelce k masovni proizvodnji žit. Tudi država je subvencionirala vse žitne proizvode, tako da je bilo poljedelstvo takrat zelo dobičkonosen posel.

Kasneje, leta 1976, je ameriški guverner George McGovern skupaj z Ministrstvom za poljedelstvo (USDA) glede na takraten porast žitaric na tržišču uvedel dietetične cilje (Dietary goals for the US) pri prehrani, ki priporoča povečan vnos ogljiko-hidratnih izdelkov (žitarice, kruh, testenine, krompir, riž, kosmiči) in zmanjšan vnos maščobnih izdelkov (maslo, jajca, meso). Očitno je, da smernic »zdrave« prehrane sploh niso sprejeli strokovnjaki s področja prehrane, temveč ministrstvo za poljedelstvo USDA, ki je smernice obrnilo v svoj prid.

Iz teh Dietetičnih ciljev se je kasneje, leta 1992, razvila prehranska piramida (slika 3) kot jo poznamo tudi danes. Leta 2005 so jo nekoliko spremenili (slika 4), vendar še vedno temelji pretežno na ogljikovih hidratih, vsebnost nasičenih maščob pa je zelo nizka.

Slika 3 in 4. Prehrambena piramida iz leta 1992 in 2005.

 

Razlog za umestitev velikih količin ogljikovih hidratov na dno piramide sem že omenil. Razlog za zmanjšan vnos nasičenih maščob pa je temeljil na takratni zmotnem mišljenju, da sta nasičena maščoba in holesterol nevarna za telo. Skupaj z zmanjšanjem količine nasičenih maščob in holesterola, pa se je povečala količina rastlinskih olj, ki naj bi bila po takratni doktrini zdrava za srce in ožilje. Več o tem bo napisanega v naslednjem članku.

Naše telo ni bilo v evoluciji nikoli podvrženo tako velikim količinam ogljikovih hidratov in rastlinskih olj, posledice tega pa plačujemo danes z našim zdravjem. Očitno je, da delamo nekaj zelo narobe, saj v nasprotnem primeru, do take rasti bolezni kot je debelost, sladkorna bolezen, alzheimer, rak in srčno-žilne bolezni, kot smo ji priča v današnjem času, ne bi prišlo.

Vidimo lahko da zgoraj omenjeni prehrambeni piramidi, ŠE VEDNO priporočajo v vseh javnih ustanovah (šolah, vrtcih, bolnišnicah). Temeljita pa zgolj na političnem konstruktu, dobičkonosnem poslu velikih prehranskih lobijev ter na slabi osnovi takratnega znanja o maščobah.

Vprašamo se lahko le koliko časa bo javnost oziroma vlada potrebovala, da bomo deležni korenitih sprememb na področju prehrane, ki je temelj našega zdravja.

Več o škodljivosti povečanih količin ogljikovih hidratov ter zmotnem mišljenju o maščobah si lahko preberete v naslednjih dveh člankih, ki raziskujeta zgodovino debelosti.

Avtor teksta: Tadej Česnik

Literatura:

  1. Guyenet, S. J. (2012). Seduced by food: Obesity and the human brain. Pridobljeno 4.8.2015, iz http://boingboing.net/2012/03/09/seduced-by-food-obesity-and-t.html
  2. Harcombe, Z. (2010). The obesity epidemic. Monmouthshire: Columbus Publishing Ltd.
  3. Minger, D. (2013). Death by food pyramid. Malibu: Primal Blueprint Publishing.
  4. Obesity in statistics (2008). BBC News. Pridobljeno 4.8.2015, iz http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/7151813.stm