Zgodovina debelosti – Prehranske smernice za naprej

Kot je prikazano na zgornji sliki[i], je najbolj priporočeno uživanje neškrobne zelenjave (brokoli, paprika, listnata zelenjava, korenček), v manjših količinah ji sledi škrobna zelenjava (krompir) ter jagodičevje (borovnice, maline, ribez) in v najmanjših količinah ostalo sadje (banane, jabolka, breskve, hruške).

Vsa zgoraj omenjena rastlinska živila se razlikujejo po vsebnosti ogljikovih hidratov, kjer jih neškrobna zelenjava vsebuje najmanj, sadje pa največ.

Žitarice niso omenjene, saj so zaradi toksičnosti za naše telo (lektini, fitati in oksalati), odsvetovane. 

#2 Povečanje količine maščob in pravo razmerje med njimi

Omejevanje nasičenih maščob in holesterola je področje, ki so ga s prehransko piramido popolnoma zgrešili. Že dejstvo, da je vsaka naša celična membrana sestavljena iz 50% nasičenih maščob in 20-30% holesterola[ii], nam pokaže, da so za pravilno obnavljanje celic in vzdrževanje njihovih čvrstih struktur le-te še kako pomembne.

Možgani so prav tako sestavljeni iz 60% maščobe (suha masa), kjer levji delež zavzema prav nasičena maščoba. Kakršnokoli omejevanje nasičenih maščob in holesterola lahko vodi do slabše koncentracije, predvsem pa do slabšega delovanja serotoninskih receptorjev v možganih, kar lahko vodi do emocionalnih nihanj, težav s spanjem, depresije in samomorilnih misli[iii].

Materino mleko kot popolna hrana vsebuje v sebi 60% kalorične energije v obliki maščobe, kjer nasičena maščoba variira med 40 in 50%[iv].

Notranja površina pljuč vsebuje 100% nasičene maščobe. Kakršnakoli zamenjava rastlinskih olj za nasičene maščobe lahko vodi do težav z dihanjem, astmo, vdorom tujkov v notranjost telesa in sindroma dihalne stiske pri dojenčkih[v].

Pri pojavu osteoporoze so nasičene maščobe eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomagajo pri vzdrževanju in asimilaciji kalcija v kosteh. Vendar bi za tako stanje potrebovali v prehrani vsaj 50% nasičenih maščob iz vira maščob v prehrani[vi].

Nasičene maščobe pomagajo tudi pri hujšanju, saj zmanjšajo apetit in tako pripomorejo k zmanjšanem kaloričnem vnosu čez dan, tudi do 500 kcal (2092 kJ). Predstavljajte si, koliko denarja bi prihranili in koliko manj hrane bi bilo potrebno proizvesti na svetu[vii].

Nasičene maščobe v krvi dvignejo HDL (dober »holesterol«) in LDL (tako imenovan »slab« »holesterol«, ki pa sploh ni slab, saj je še vedno prevelik, da bi se nalagal na naše ožilje, zaradi tega v študijah tudi ni najdene nobene povezave med nasičenimi maščobami in srčno-žilnimi boleznimi)[viii].

Prav tako nasičene maščobe varujejo jetra pred toksičnostjo alkohola in nekaterimi zdravili[ix].

Nasičene maščobe, ki jih dobimo v materinem mleku, maslu in kokosovem olju (mistirična in laurična kislina) igrata pomembno vlogo pri imunosti. Pomanjkanje le-teh v belih krvničkah zmanjša njihovo sposobnost prepoznavanja in uničevanja bakterij, virusov in gliv[x]. 

Enostavno potrebujemo nadomeščanje teh maščob preko celotnega življenja, da vzdržujemo pravilno obnovo vseh naših telesnih celic, od možganov, kosti in jeter, pa do imunskega in hormonskega sistema.

Katere maščobne kisline in v kolikšni meri naj bi jih uživali?

*Vegetarijanci lahko s črtanjem mesnih izdelkov in dodatkom chia ali lanenih semen še vedno ohranite pravo razmerje maščobnih kislin.

Največji delež maščobnih kislin bi morali zaužiti prav iz vira nasičenih maščobnih kislin (maslo, jajca, smetana, meso, svinjska mast) in mononenasičenih maščobnih kislin (slanina, olive, olivno olje, avokado). Sledijo jim srednje verižni trigliceridi (kokosovo in palmovo olje) in šele na koncu tako imenovane omega 3 (ribe) in omega 6 maščobne kisline (oreščki, ostala rastlinska olja, piščančja koža)[i].

Kako naj bi torej izgledale spremembe v prehranski piramidi?