Znižajmo zdravju nevaren holesterol

7. jan. 2014

Statistike kažejo, da je povišan holesterol težava skoraj 75 odstotkov Slovencev. A ker večje vrednosti holesterola pomenijo večje tveganje za bolezni srca in ožilja, jih je treba čim prej spet spraviti na sprejemljivo raven. Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji.

Med glavne dejavnike tveganja uvrščamo zvišano raven maščob v krvi, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, kajenje in družinsko obremenjenost, pomembno vlogo pa ima tudi nezdrav življenjski slog. Težko je reči, kateri dejavnik je najpomembnejši. Dejstvo pa je, da povišan holesterol zvišuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, zato je vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi potrebno vzdrževati v normalnem območju.
 

Maščobe v krvi: HOLESTEROL in TRIGLICERIDI

Holesterol je maščobam podobna snov, ki se vnaša predvsem s hranili živalskega izvora, v telesu pa nastaja večinoma v jetrih. Ker holesterol v vodi ni topen, se po krvi prenaša shranjen znotraj posebnih delcev, ki jim strokovno rečemo lipoproteini. Poznamo dve vrsti holesterola in sicer »škodljivi« LDL- holesterol in »koristni«HDL-holesterol.

LDL-holesterol se nalaga v žilno steno. HDL-holesterol pa ima zaščitno vlogo, saj pomaga pri odstranjevanju holesterola iz žilne stene. Trigliceridi so estri glicerola in maščobnih kislin, ki se podobno kot holesterol, v krvi prenašajo v lipoproteinskih delcih. Za ožilje so torej škodljive povišane vrednosti LDL-holesterola.

Kaj lahko naredimo sami?

Ugotovljeno je, da je samo z redno telesno aktivnostjo vrednost holesterola mogoče znižati za 5-10 %, v kombinaciji z zdravo prehrano pa tudi do 20 %.
Vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi lahko do določene mere znižamo tudi sami. Ključnega pomena je namreč sprememba življenjskega sloga, predvsem sprememba prehranjevalnih navad in normalizacija telesne teže. V prehrani se je potrebno izogibati živilom, ki vsebujejo nasičene maščobne kisline in enostavne ogljikove hidrate (kruh, sladice, ipd.).

Zdrav način prehranjevanja pomeni uživanje mešane hrane, ki vključuje sadje in zelenjavo in zaužitje štiri do pe t obrokov dnevno. Priporočljivo je, da z maščobami zapolnimo le 30 % dnevnih energijskih potreb (od tega naj bi bilo manj kot 10 % iz nasičenih maščobnih kislin, ostalo pa naj bi bilo iz nenasičenih maščobnih kislin). Zaželeno je vzdrževanje normalne telesne teže, kar pomeni, da je indeks telesne mase (ITM) v območju med 18,5 in 25. Pomembno vlogo za zniževanje vrednosti holesterola imajo tudi redna telesna aktivnost, opustitev kajenja in omejitev prekomernega uživanja alkoholnih pijač.

Redna telesna aktivnost pomeni aerobno telesno aktivnost, ki jo izvajamo trikrat tedensko po vsaj 30 minut. Ugotovljeno je, da je samo z redno telesno aktivnostjo vrednost holesterola mogoče znižati za 5-10 %, v kombinaciji z zdravo prehrano pa tudi do 20 %. V kolikor po treh mesecih sprememba življenjskega sloga ni dovolj učinkovita in so vrednosti holesterola v krvi še vedno zvišane, se z zdravnikom posvetujemo glede uvedbe zdravil za zniževanje vrednosti holesterola v krvi.

Kako znižati vrednosti holesterola v krvi?

Koncentracijo holesterola in trigliceridov v krvi lahko (do določene mere) znižajo tudi nekatera prehranska dopolnila, kot so npr. omega-3 maščobne kisline, fitosteroli, probiotiki, prebiotki.

Omega-3 maščobne kisline uvrščamo med večkrat nenasičene »esencialne« maščobne kisline, saj jih telo ni sposobno samo proizvajati, temveč jih dobimo s hrano. V večjih količinah se nahajajo v hladnomorskih ribah (losos, slanik, ipd.).V odmerkih nad 4 g dnevno so zmerno učinkovite pri zniževanju koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi.

Rastlinski steroli (fitosteroli) sestavljajo rastlinsko celično membrano, po sestavi pa so podobni holesterolu. Po zaužitju steroli v črevesju tekmujejo s holesterolom in mu preprečujejo, da se vsrka v kri, steroli pa se nato nespremenjeni izločijo iz črevesja. Posledično se zmanjša koncentracija holesterola v krvi. Rastlinski steroli se v manjših količinah nahajajo npr. v stročnicah, arašidih, mandljih, olivnem olju, v večjih pa so na voljo tudi kot prehransko dopolnilo.

Od leta 1950 je znano, da večje količine lahko vplivajo na količino absorbiranega holesterola v prebavnem traktu in tako znižujejo holesterol v plazmi. Šele v začetku 90ih let pa so znanstveniki in razvojni tehnologi v živilski industriji razvili postopke, kako je mogoče rastlinske sterole pridobivati v večjih količinah in jih dodajati hrani v obliki prehranskega dopolnila kot je Holestop.

Oznake